V slovenskem prostoru je trenutno registriranih 85 detektivov, od tega 14 detektivk, ki imajo veljavno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Poleg preverjanja bolniških odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb ter vročanja pisem in drugih pisemskih pošiljk, pogosto preverjajo tudi dolžnike in njihovo premoženje, osebe, ki so skrite ali pogrešane, povzročitelje premoženjskih in nepremoženjskih škod ter razna anonimna pisanja, so povedali v detektivski zbornici.
Po njihovih navedbah je detektivska uspešnost odvisna od čim bolj konkretnih in kakovostnih informacij naročnika. Med naročniki pa se pojavljajo tudi državni organi, ki naročajo preverjanje zlorab pravic delavcev do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ter vročanje nekaterih pisem in pisemskih pošiljk, ki jih stranke po redni pošti ne sprejemajo.
Delo na črno med tistimi brez licence
Detektivi s podeljeno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti se morajo skladno z zakonom o detektivski dejavnosti obvezno združevati v detektivsko zbornico. Med detektivi se po navedbah zbornice delo na črno ne pojavlja, pojavlja pa se delo na črno na področju detektivskih storitev, ki jih opravljajo osebe brez licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Urna postavka detektivskega dela je odvisna od zahtevnosti posameznega opravila, ki ga naročnik zaupa detektivu, ter dogovora med detektivom in stranko. Detektivska zbornica pa je sprejela le priporočeno ceno urne postavke detektivskega dela, ki znaša 70 evrov.
Na vprašanje, ali so detektivi pri svojem delu deležni kakšnih groženj in fizičnih napadov, pa so v zbornici odgovorili, da so detektivi deležni groženj, ki pa so največkrat le verbalne, fizičnih skoraj ni.
