V nadaljevanju preberite:
- Na Ljubljansko borzo prihajata dva nova ETF sklada, eden bo sledil slovenskemu, drugi pa svetovnemu delniškemu indeksu.
- Upravljavci poudarjajo nižje stroške v primerjavi z vzajemnimi skladi, kar se pri dolgoročnem varčevanju občutno pozna.
- Slovenci imajo p na bančnih depozitih približno 30 milijard evrov, ETF sklade izpostavljajo kot eno od možnosti za dolgoročno varčevanje.
Ilirika je poskrbela za zgodovinski mejnik in na Ljubljansko borzo uvrstila prve v Sloveniji upravljane ETF sklade. ETF industrija v tujini beleži hitro rast, predvsem v ZDA. Tam je v upravljanju več kot 13 bilijonov sredstev, deluje pa približno 500 družb za upravljanje ter okoli 5000 ETF skladov.
Direktor družbe Igor Štemberger je povedal, da se je zamisel za ustanovitev prvih ETF skladov družbe porodila lansko leto ob sprejemanju zakonodaje o individualnih naložbenih računih (INR). Tako so se odločili za razvoj produkta, ki bi bil čim bolj primeren za vlagatelje, ki bo transparenten in cenovno čim dostopnejši, predvsem za mlajše varčevalce. "Prepričan sem, da je to korak k približevanju državljanom najenostavnejšega, najcenejšega in praktičnega finančnega instrumenta za dolgoročno varčevanje," so povedali.
Priprave na projekt so začeli že septembra, oktobra pa so pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožili postopek pridobivanja dovoljenj. Prejeli so ga šele ta teden. "Po moje je ta rok za licenciranje relativno enostavnih produktov nerazumen," je komentiral Štemberger.
Slovenija pri ETF skladih v zaostanku
Prva ETF sklada naj bi na Ljubljanski borzi začela kotirati 2. julija. Po besedah predstavnikov projekta gre za korak k temu, da bi slovenski vlagatelji pridobili dostop do enostavnega, cenovno ugodnega in praktičnega instrumenta za dolgoročno varčevanje. Svoje navedbe so podkrepili z navedbami, da so Slovenci tradicionalno zelo varčen narod. To dokazuje tudi dejstvo, da imajo Slovenci približno 30 milijard evrov sredstev v bančnih vlogah.
Vrednost enote sklada bo ob začetku znašala deset evrov. V primeru sklada, ki sledi slovenskemu borznemu indeksu, bo vlagatelj z enim nakupom pridobil razpršeno naložbo v enajst različnih delnic.
Prednost ETF sklada je po njihovih besedah prav v tem, da vlagatelj z enim nakupom pridobi takojšnjo razpršitev naložbe.
Na Ljubljansko borzo bodo uvrstili dva ETF sklada. Prvi ETF sklad Ilirika SBITOP bo vključeval vse delnice v SBITOP TR (vključuje dividende), vključeval pa bo najbolj likvidne slovenske delnice, torej vseh enajst največjih delnic z borze. Pri drugem skladu GLOBAL bo šlo za globalno razpršitev naložb, sledil pa bo svetovnemu indeksu MSCI World.
Dolgoročni donos višji
Poudarili so, da je največja prednost ETF skladov v primerjavi z vzajemnimi skladi nižji strošek upravljanja. Sklad SBITOP bo imel skupne stroške v višini 0,94 odstotka letno. Primerljivi vzajemni skladi imajo po njihovih navedbah stroške 2,5 odstotka letno.
Po navedbah družbe naj bi o vključitvi skladov v ponudbo individualnih naložbenih računov razmišljali tudi konkurenti. "Napovedi vseh treh ostalih udeležencev so, da bodo omogočali nakupe ETF skladov tudi svojim strankam preko njihovih individualnih naložbenih računov."
