Manipulacija z glasovi pri glasovanju za antinagrado

Delovna skupina je za nagrado predlagala 18 izjav, v finale pa se jih je uvrstilo pet. Glasovanje je potekalo do 14. do 25. februarja.

"Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta 'doping' ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e, nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi?" so zapisali na družbenem omrežju Facebook.

Kdo je želel z manipuliranim glasovanjem dobiti antinagrado oziroma se prebiti v finale, niso razkrili. Ni seveda mogoče izključiti možnosti, da je to storil nekdo, ki je želel avtorju izjave škodovati. 

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani.

Nominiranih je teh pet izjav:

“Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.”

Katarina Benček, Instagram vplivnica, Siol Trendi, 27. februar 2023

Utemeljitev:

Vplivnica je imela slabo izkušnjo z računovodjo in jo je posplošila na osebne okoliščine možnih bodočih poslovnih partnerjev_ic. Seveda ljudje v življenju sprejemamo bolj ali manj pametne odločitve, da pa se uredništvo revije odloči, da bo takšno izjavo uporabilo kot naslov prispevka, je problematično. Izjava namreč napeljuje k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.

“Zdaj bomo povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.”

Petra Parovel, podjetnica in vplivnica, Youtube, 30. maj 2023

Utemeljitev:

Spolno nasilje v intimnopartnerskem odnosu, zlasti ko gre za posilstvo, je ena najtežje prepoznavnih in dokazljivih oblik nasilja. Pogosto je povezano s stereotipnim prepričanjem, da je spolnost ena od obveznosti v intimni partnerski zvezi. Izjava spolno stereotipizira vloge moških in žensk v odnosu – moški naj bi bili veliko bolj seksualno aktivni in željni spolnosti, ženske pa se morajo temu “moškemu nagonu” podrediti, če želijo ohraniti odnos. Vplivnica ima veliko sledilk in sledilcev, predvsem mladih, ki jim s takšnimi izjavami podaja napačno predstavo o tem, kaj je v razmerju sprejemljivo. Dobri intimnopartnerski odnosi temeljijo na več ključnih elementih, ki omogočajo vzajemno zadovoljstvo, to so spoštovanje, komunikacija, ki je odprta za sprejemanje in razreševanje konfliktov, zaupanje ipd., nikakor pa ne nasilje ali ideja, da je treba v odnosu početi nekaj, česar ne želimo.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

“Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D”.
Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON – 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV – 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena – 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.”

Mark Vlahović, TikToker, TikTok, 18. september 2023

Utemeljitev:

Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.”

Dr. Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani, MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.

“Tole je sumljivo. Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku … ?
Zna to kdo pojasniti ?”

Dr. Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, Omrežje X (prej Twitter), 20. marec 2023

Utemeljitev:

Avtor mizogino in poniževalno zagovarja svoje že davno zastarelo prepričanje, da ženske niso primerne za nekatere vloge ali položaje, vključno s predavanjem na ugledni univerzi, ter da bi morale biti nekatere institucije in vloge rezervirane za moške. Ker ni tako, se zateče k jeznim, žaljivim in ponižujočim bevskom (prosto po M. Dolarju), povsem neprimernim za nekdanjega sodnika. Namesto da bi se osredotočil na kvalifikacije, znanje in strokovnost, o osebi sodi zgolj na podlagi spola. Sramotna izjava tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice.

dezurni@styria-media.si