"Objektivno gledano je sodna veja oblasti še vedno najšibkejša. Ne kaže si zatiskati oči, da so tudi pri nas slabosti, pri tem pa moram izpostaviti, da je sodstvo sistem, ki razpolaga z velikim človeškim in strokovnik potencialom, zato sem glede tega razvoja optimističen," je v intervjuju za STA dejal Masleša.
- skrajšanje časa za reševanje zadev pred vrhovnim sodiščem;
- krepitev argumentativne legitimitete odločitev vrhovnega sodišča;
- krepitev vrhovnega sodišča kot vrha sodne uprave (to Masleša šteje med zelo pomembno nalogo).
Sam bo štel, da je njegov šestletni mandat uspešno zaključen, če bo uspel povezati sodstvo tako, da bi začelo delovati kot učinkovit sistem.
"In tudi če bi uspel doseči preobrat pri razmišljanju nekaterih sodnikov, od katerih pričakujem, da bodo postali bolj samozavestni in predvsem odgovorni nosilci sodne oblasti, ki odločajo o pravicah ljudi," pravi Masleša in dodaja, da so nova merila, ki jih je sprejel Sodni svet, naravnana predvsem v smeri, da je poudarjena kakovost in ne le količina rešenih zadev.
Na vprašanja, kako si razlaga številne kritike ob najavi svoje kandidature, pa je Masleša dejal, da je pričakoval določene zaplete, podobne kot leta 2000, ko je bila njegova kandidatura za vrhovnega sodnika v parlamentarnem postopku.
"Tega ne morem komentirati. To lahko komentirajo tisti, ki so izrazili tovrstne pomisleke. Za nekatere sem že povedal, da držijo, za ostale sem se pa jasno opredelil, da so izmišljotine in tudi danes pri tem vztrajam".
Glede vložitve morebitne civilne tožbe pa Masleša pravi, da je časa za razmislek o tem dovolj in da naj se stvari najprej umirijo in šele nato se bo odločil, kako naprej.
