Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja so že podpisali kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier.
Golob je današnji dan označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Izpostavil je, da je pripravljenost na strani vlade obstajala ves čas.
Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.
Premier je izpostavil še spoštljiv dialog v pogajanjih in pojasnil, da ni bilo vedno enostavno in ni bilo hitro, ampak rezultat pa je to, kar so si vsi skupaj želeli.
Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače javnih uslužbencev vsakoletno usklajevale z inflacijo in da torej to usklajevanje ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v okviru plačne reforme bo podpisal tudi sindikat Fides.
Vodje vladne pogajalske skupine in finančnega ministra Klemna Boštjančiča danes na podpisu ni bilo, saj se udeležuje podnebne konference ZN v Bakuju. Namestnica vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo pa je pogajanja ocenila za zahtevna, a korektna. Po njenih besedah je pogajalce z obeh strani vodila misel, da naredijo nekaj dobrega za javne uslužbence in javni sektor kot celoto.
Verjame, da je marsikateri delodajalec javnega sektorja danes v stiski, ker ne ve, kako bo uspel do 1. januarja izvesti vse prilagoditve. Zagotavlja pa, da bodo tako na ministrstvu za javno upravo kot na drugih ministrstvih delodajalcem nudili pomoč. Ramšak Pešec je v izjavi za medije pojasnila tudi, da je kolektivne pogodbe in druge dokumente mogoče podpisati še v prihodnjih dneh, pri čemer da je sindikat zaposlenih v pravosodju že napovedal, da bodo pristopili k podpisu. Je pa po tudi njenih besedah že danes podpisov dovolj, da so vsi akti sprejeti in bodo stopili v veljavo.
Spremembe v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
Podpisan je aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov.
"Višje plače so dolgoletni cilj Levice. Začeli smo z minimalno plačo, ki smo jo v petih letih od sprejema našega zakona o minimalni plači, zvišali za več kot 40 odstotkov bruto. Dejstvo pa je, da je danes v javnem sektorju kar 25 plačnih razredov pod njo. S plačno reformo in kolektivnimi pogodbami, ki jih danes podpisujemo, se ti razredi odpravljajo, veljavna minimalna plača pa bo postala izhodišče za vse ostale plače. To je bil eden od naših osrednjih ciljev v tem mandatu. Podobno poskušamo skozi socialni dialog doseči v zasebnem sektorju. Posebej pozdravljamo, da bo plačna reforma najprej prinesla dvige najslabših plač," je ob tem povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Velike spremembe na centrih za socialno delo
Delovna mesta na centrih za socialno delo bodo korenito prevetrili, nekatera se ukinjajo in nadomeščajo z novimi, večinoma pa bodo plačana bolje kot do zdaj.
Strokovni delavec na CSD I, ki opravlja najzahtevnejše naloge, bo dobil za skoraj 25 % višjo plačo (iz 1.877 € na 2.332 €), strokovni delavec na CSD IV, ki opravlja naloge na področju materialnih pravic, pa bo prejel za skoraj 16 % višjo plačo (iz 1.735 € na 2.012 €).
Plače se bodo dvigovale postopno do 1. januarja 2028, napovedujejo na MDDSZ.
Poleg tega dogovor uvaja dodatni naziv za strokovne delavce in sodelavce, kar omogoča povečanje plač v celotni karieri. "S tretjim nazivom bodo strokovni delavci lahko napredovali za skupno 16 plačnih razredov (prej 13), kar pomeni skupno povišanje osnovne bruto plače za 60,5 % v celotni karieri," pojasnjujejo na ministrstvu.
Zaradi zavlačevanja izdajanja gradbenih dovoljen na nivoju občin in države trpi gospodarstvo in investitorji. Je še pa en problem, ko investitor poda vlogo za uporabno dovoljenje se zadeva časovno zakomplicira, ker jara gospoda iz JU potrebuje čas ne pa, da… ...prikaži več bi prosilca obvetila kaj mora storiti, da bo vloga popolna. V zakonih in postopkih JU je ogromno nereda in nesposobnosti ljudi, ki tam delajo. 2/3
Vlada in zbor občestva naj prvo uredijo delovni režim in obseg v javni upravi. Enako pa tudi velja za državno upravo. Če bi bilo v državni upravi za cca. 50% manj zaposlenih po ministerstvih bi bilo več denarja za JU.… ...prikaži več Največji problem učinka v javni upravi je, da tam ni več ustreznega kadra, ki obvlada posel. Poglejte koliko ljudi za pultom in koliko jih dela efektivno. Povejte mi ali so predlagali kakšne izbolšave za reševanje upravnih postopkov - naprimer gradbeno dovoljenje. 1/2
Vladi bo počasi podpora zrasla.Preprečili so dvig dodatnega zdravstvenega zavarovanja,zamejili so dvig položnic za elektriko,urediti bi morali še najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe in so zmagali