Po podatkih ministrstva za finance je državno pomoč med letoma 2008 in 2011 dobilo 1.470 podjetij.
"Nisem prepričan, da je bila politika državne pomoči podjetjem v Sloveniji vedno racionalna," meni ekonomist Davorin Kračun z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.
Lobiji na delu
Kračun dodaja, da naj bi bila državna pomoč izjema, ne pa pravilo: "Velikokrat imamo opravka z mnogimi lobiji, ki lahko povzročijo, da se takšna državna pomoč sprevrže sama sebi v nasprotje oziroma predstavlja izčrpavanje države s strani pohlepnih podjetnikov."
O imenih Kračun ne želi govoriti, je pa kar nekaj podjetij, ki so v zadnjih štirih letih prejela državno pomoč, danes v resnih težavah ali na robu preživetja.
Kljub pomoči izguba
Rimskim termam je država namenila 4,5 milijona evrov, podjetje pa je že nekaj mesecev insolventno in zato v prisilni poravnavi. Račune ima blokirane družba Hidria, d. d., hčerinska ali drugače povezana podjetja okoli te so med letoma 2008 in 2011 prejela za več kot šest milijonov evrov državnih pomoči.
Tudi Mariborska livarna Maribor je prejela okoli dva milijona, pa je še vedno v velikih finančnih težavah. Lansko leto je v rdečih številkah zaključil tudi Športni center Pohorje, čeprav je od države dobil 9,5 milijona evrov. Kolikšna je bila izguba, nam direktor Srečko Vilar ni želel povedati.
"Mi smo nepovratna sredstva pridobili za izgradnjo investicije sedežnice Pisker, hotelov Videc, Bolfenk in Arena ter za izgradnjo krožne kabinske žičnice. Sofinanciranje investicij med 25 in 40 odstotki je bil zagotovo pogoj, da so se investicije izvedle in da so banke pristopile k sofinanciranju," je za Žurnal24 pojasnil Vilar.
Med podjetji, ki so prejela pomoč in so kljub temu zabredla v težave, je tudi mariborski MTT Tekstil. Država mu je nakazala 1,7 milijona, zdaj pa ima blokirane račune.
Zmagovalka je NLB
Največ, kar dobrih 393 milijonov evrov, je iz državnega proračuna v zadnjih štirih letih dobila Nova Ljubljanska banka (NLB), sledijo Slovenske železnice s 162 milijoni evrov pomoči, Zavod za gozdove Slovenije je prejel 83 milijonov evrov, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije 61 milijonov, Rudnik Trbovlje - Hrastnik dobrih 55 milijonov in Abanka Vipa 50 milijonov evrov.
Med večmilijonskimi prejemniki pa so še Revoz (15 milijonov), Deželna banka Slovenije (10 milijonov), Factor banka (10 milijonov), Luka Koper (dobrih 7 milijonov), Gorenje gospodinjski aparati (dobrih 5 milijonov), Krka (dobrih 5 milijonov), Unior (več kot 4 milijone), Pipistrel (dobre 3 milijone) in drugi.
tako kot smo si različni ljudje, so si različna tudi podjetja, zato bi o tem ali je država preveč radodarna do podjetij, morali obravnavati posamič.
Sem delal za univerzo, ki ne prejema od država niti enega centa!Treba je črpat EU sredstva ne pa državo molzt do neskončnosti.
Res? Kako so pa v socializmu univerze preživele. Kako pa misliš da je NLB preživela? Firma, ki je imela s kreditiranjem podjetij(v glavnem tajkunskih) prej izgubo kot korist? Univerza je pač državna institucija ker pri nas pač zasebnih univerz ni.… ...prikaži več In kot taki se ji nit reba obnašati gospodarno kaj šele konkurenčno saj je edina, vsaj na ljubljanskem področju nekatere študijske programe pa ima itak edina v Sloveniji.