Milijoni evrov v prazna stanovanja

“Ni povpraševanja, ker so najemnine absolutno previsoke,” pravijo nepremičninarji o stanovanjih Stanovanjskega sklada RS (SSRS), ki jih ta oddaja v najem. Na zadnjem razpisu jih je ponudil 382 (od teh jih je 154 kupil), oddal pa le 109. Kljub temu so na skladu z odzivom zadovoljni: “Povpraševanje je bilo večje, kot smo pričakovali.” Zdaj jih bodo oddajali vsakih 14 dni.

150 evrov dražje na mesec

Prepričani so, da so njihove najemnine ugodne v primerjavi z drugimi tržnimi najemninami. Drugače menijo nepremičninarji. SSRS na primer v Postojni oddaja dvosobno stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov, za od 310 do 330 evrov na mesec. “Najemnina bi morala biti od 250 do 270 evrov. Poleg tega je v teh blokih še en velik problem, za katerega domačini vedo. Zaradi plinskega ogrevanja je strošek tega 150 evrov na mesec, v starejših blokih s prenovljeno fasado pa le 60,” je pojasnil Boris Kaluža iz agencije Nepremičnine Land. To pomeni, da bi moral najemnik za skladovo stanovanje plačati 50 evrov višjo najemnino in sto evrov višje stroške.

Jernej Suša iz Ruj nepremičnin ni presenečen, da SSRS ni oddal niti enega stanovanja v Vipavi: “Cena 450 evrov za trisobno stanovanje je cena za Obalo, ne Vipavo.” Breda Doblšek iz slovenjgraške agencije Apolon ob visokih najemninah izpostavlja še nefunkcionalnost stanovanj, ki jih je sklad kupil v Slovenj Gradcu. Za enosobno stanovanje, za katerega Doblškova trdi, da je garsonjera, sklad zahteva 270 evrov: “Pravo enosobno stanovanje se odda za 250 evrov, ampak to mora biti funkcionalno in opremljeno.”

Analizo skrivajo

Čeprav je sklad v Postojni oddal le eno od 27 stanovanj, nakup teh ni bil napaka, meni Kaluža. “Za najem je namreč ogromno povpraševanja, a nimamo česa ponuditi,” je dejal, a hkrati opozoril, da morajo biti cene primerne. Številke sicer pričajo, da je SSRS izbral slabe lokacije za nakup in oddajo stanovanj. Le v Ljubljani je oddal vsa, medtem ko v sedmih od 20 mest ni oddal niti enega. “Nakup stanovanj je bil smotrn, ker državljanom omogočamo, da si bodo lahko primerno rešili stanovanjski problem, tudi ko bo nepremičninski trg oživel in bodo cene nepremičnin začele naraščati,” so pojasnili na skladu. Kupili so jih na podlagi analiz trga in anket, ki so jih naredili. Analize nam niso posredovali, ker je “poslovna skrivnost”.

Zgrešeni nakupi

“Nakupi stanovanj so bili zgrešeni, ker se ta niso kupovala tam, kjer so velike potrebe, ampak tam, kjer je bila cenovno ugodna ponudba. Zdaj jih je veliko ostalo praznih in bodo povzročala stroške,” je problem opisala Jožka Hegler, ki je 14 let vodila ljubljanski stanovanjski sklad. Na SSRS so ob tem dejali, da je njihov cilj zagotoviti stanovanja po vsej Sloveniji, ker tako poskrbijo tudi za razvoj vse države.

S tem se ne strinja Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete: “Tudi če je požar v Ljubljani, iz solidarnosti ne gasijo kar povprek v vseh regijah, ker bi jih skrbel enakomeren razvoj države.” Pravi, da so največji stanovanjski problemi pač v središčih, ker so tam cene stanovanj najvišje. Drugod pa je mogoče stanovanje najeti celo ceneje, kot bi znašala neprofitna najemnina. Da v teh krajih SSRS zdaj ponuja stanovanja za profitno najemnino, je po njenem mnenju nesmiselno.