"Turizem ustvari 12 odstotkov slovenskega BDP in devet milijonov nočitev ter gosti tri milijone turistov iz različnih držav na leto, zato je pomembno, da nekaj storimo za njegovo prihodnjo rast," je prepričan gospodarski minister Stanko Stepišnik, ki se je z razmerami v turizmu včeraj v Portorožu seznanil iz prve roke.
Istrabenz Turizem ima za 70 milijonov, Hoteli Bernardin pa za 50 milijonov evrov posojil. "Podjetja teh posojil, ki so tudi posledica izčrpavanja od njihovih lastnikov, ne morejo odplačati, zato je nujno, da jim jih banke reprogramirajo v dolgoročna. Država lahko pomaga tako, da pri teh odločitvah dodatno motivira banke," poudarja minister. Vlada pripravlja sheme pomoči zdravim podjetjem, tako mikro in majhnim kot srednjim in velikim gospodarskim družbam. V določenih primerih bodo banke svoje terjatve spremenile tudi v lastniške deleže.
Sheme pomoči
Ena shema, vredna do 150 milijonov evrov, bo po ministrovih besedah namenjena mikropodjetjem. V drugi shemi, za katero bi namenili od 300 do 500 milijonov evrov, bi malim in srednjim podjetjem nudili kredit za obratna sredstva, v tretji shemi pa bi bila na voljo milijarda evrov za kredite za velika podjetja.
Obala na kolenih
Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so prav turistična podjetja glavni krivec za slabo gospodarsko sliko Obalno-kraške regije, ki je poleg Goriške in Podravske najbolj izgubaška. Leta 2009 je imela sama celo višjo izgubo kot preostali del države. "Skrb vzbujajoče je, ker trend ne kaže izboljšanja. Regija kot celota je – z manjšo lansko izjemo – v rdečih številkah že od leta 2008," ugotavlja Mariza Šturman, direktorica koprske območne izpostave Ajpesa. Pozitiven podatek je le, da se je dolgoročna zadolženost Obalno-kraške regije lani zmanjšala za dobrih 200 milijonov evrov; po drugi strani se je povečala kratkoročna zadolženost, a za le 78 milijonov evrov.
Tudi gospodarska slika države kot celote je slaba, saj so imele lani vse gospodarske družbe skupaj 332 milijonov evrov dobička, kar je le tretjina skupnega dobička iz leta 2011.
Temeljni problem slovenskega turizma NI zadolženost temveč socialistična mislenost direktorjev, slaba oz ničelna ponudba, nesposobnost direktorjev in nična vlaganja v razvoj in prilagajanje svetovnim ali pa vsaj evropskim trendom.razne turistične pisarne so namenjene same sebi oz so službe za… ...prikaži veča zaslužne strankarske pripadnike.75% ali več vodilnih nima nobenih mednarodnih vodstvenih izkušenj, nimajo vizije samo na svojo rit mislijo in menijo da je postelja v hotelu iz 60 let zadosti.naj si malo pogledajo kako se to dela v Avstriji, Italiji, Nemčiji itd