Zato je po mnenju Širce upravičeno, da novinarji tudi dejavno sodelujejo pri procesu, da se v okviru oblikovanja nove zakonodaje odpravijo težave, nepravilnosti, nekorektnosti in nesistemskosti v medijih.
Tako se na nek način že začenja javna razprava o zakonu o medijih, ki je pogojena tudi s turbulentnim položajem v medijskem prostoru, vezanim tudi na trenutne prodaje, odkupe in zamenjave lastništev ter tudi nekaterih neodgovornih lastništev, je dejala ministrica v izjavi za medije po končanem sestanku.
Aktivi novinarjev Dela, Dnevnika, Večera, Radia Slovenija, Primorskih novic, Televizije Slovenija in Slovenske tiskovne agencije ter novinarji in uredništva Žurnala24, 24ur.com in revije Jana so v pisni izjavi, ki so jo v vednost posredovali tudi predsedniku države Danilu Türku in predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju, navedli, da so razmere v slovenskih medijih katastrofalne.
"Javnost se mora odločiti, ali želi imeti profesionalne novinarje," je po današnjem pogovoru z ministrico dejal novinar časnika Večer Samo Trtnik. Ob tem dodaja, da lahko novinarji javnosti zagotovijo pravico do obveščenosti le s profesionalnim delom ter da lahko le s takšnim delom dolgoročno gledano zagotovijo obstanek demokracije.
Po navedbah ene izmed avtoric pobude, novinarke časnika Delo Klare Škrinjar, se bodo predstavniki novinarskih aktivov z ministrico vnovič sestali jeseni. Takrat bodo tudi oni sami imeli v rokah tekst pripravljenega zakona o medijih in se bodo posledično lahko podrobneje pogajali o določenih zakonskih rešitvah, je dejala v izjavi za medije po sestanku.
Predstavniki novinarjev se bodo v ponedeljek sestali še s premierjem Borutom Pahorjem, Trtnik pa od srečanja pričakuje predvsem načelen pogovor in to, da bo premier prisluhnil zahtevam.
