Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, Banko Slovenije poziva k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva na način, da vsakokratni dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov oziroma gospodinjstev.
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra.
Dvig minimalne plače povečal kreditno sposobnost, ne poslabšal
Zaradi dviga minimalne plače se je razpoložljivi dohodek posameznikov oziroma gospodinjstev povečal, zato v nespremenjenih okoliščinah lažje in ne težje odplačujejo kredite, opozarjajo na ministrstvu.
"Kreditna sposobnost se jim je torej poslabšala izključno zaradi administrativne določitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ne pa zaradi poslabšanja njihovega gmotnega položaja," regulatorja Banko Slovenije pozivajo na ministrstvu.
Banka Slovenije naj prevetri pogoje za kreditne sposobnosti
Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje.
Z vidika Banke Slovenije, ki določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, bi bilo po mnenju ministrstva, smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva.
Banke: Pri kreditiranju smo omejene
K dogovoru glede tega, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je pozvala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Banke opozarjajo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Dvig minimalne plače iz 1074,43 na 1203,36 evra je zato nekaterim posameznikom oziroma gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost.
Po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. "Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni," je bil na seji DZ predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja.
ne sprostit kreditne pogoje. ampak jih zaostrit do amena. naj ljudje začnejo šparat in živeti po svojih zmožnostih. ne pozabit imamo cel kup špekulantov, ki sedaj jokajo kako so bili nategnjeni z franki. joj prejoj, pa menda množica doktorjev znanosti.… ...prikaži več. po eni strani se kupuje stanovanje na kredit istočasno pa glejte reklame avto na kredit brez karkoli, počitnice na kredit, vse tv-je na kredit brez obresti. zakja ne vlagate v sklade in služite. e to pa ne. kofi to go mora bit, ne ga sam skuhat.
Ni mi jasno, kako je lahko tako neumna formula za računanje kreditne sposobnosti slovenskih državnih banksterjev toliko časa zdržala. Kreditna sposobnost je lahko odvisna od življenjskih stroškov, ne pa od minimalne plače. Pa bizarnost je tu še da človek ki… ...prikaži več ni kreditno sposoben še vedno mora plačevat najemnino, ki je lahko višja kot obrok kredita, to pa zato ker država že dolgo nima dovolj močnega programa socialnih stanovanj.
"Kreditne pogoje je treba sprostiti"....Točno tako, brez tega bo vse obstalo in blagajna bo tako prazna, da še Janša ne bi imel kaj za ukrast..