Ljubljana. Revolucija v mobilnem internetu bo pri nas, kot kaže, precej zamujala. Na agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) sicer priznavajo, da bo “nadaljnji razvoj storitev informacijske družbe v veliki meri odvisen od mobilnega interneta” in da “dramatična rast uporabe mobilnega interneta zahteva veliko povečanje zmogljivosti omrežja, kar zagotavlja tehnologija LTE”, vendar bodo razpis za podelitev frekvenc objavili predvidoma šele konec leta 2013.
Hrvati so nas prehiteli
Medtem hrvaški Vipnet v Zagrebu, Splitu, Osijeku in na Reki tako imenovano četrto generacijo mobilne telefonije že ima v komercialni ponudbi, LTE-omrežje pa od aprila ponuja tudi T-Hrvatski Telekom. Komercialno omrežje LTE sicer po podatkih Telekoma Slovenije deluje že v 80 državah. “Zagotovo ne moremo biti zadovoljni s stopnjo napredka okolja oziroma pogojev, ki so nujni za uvedbo LTE-tehnologije,” pravijo na Telekomu Slovenije.
Najprej eno leto analiziranja
Na Apeku so pojasnili, da bodo najprej, predvidoma do začetka prihodnjega leta, opravili pregled trga, analizo naše zakonodaje in pregled tega, kako s frekvencami ravnajo druge evropske države. Na podlagi tega bodo podali “predlog nadaljnje rabe frekvenčnega spektra za elektronske komunikacijske storitve v Sloveniji in predlog razpisne dokumentacije za podelitev frekvenc za LTE”. Temu dokumentu bo sledila strategija za uporabo frekvenčnega spektra za elektronske komunikacijske storitve in šele potem razpis za LTE. Tega bo treba po mnenju Apeka pripraviti tako, da bo gradnja omrežij četrte generacije tudi na območjih, ki so komercialno manj zanimiva, torej na podeželju.
“Za uvedbo še ni pravi čas”
Pri Simobilu menijo, da za uvedbo LTE-tehnologije “še ni pravi čas, saj je po eni strani na trgu izjemno malo naprav, ki sploh delujejo na tej tehnologiji, po drugi strani pa mora nacionalni regulator sprostiti relevanten frekvenčni pas”. Dodajajo, da najnovejša tehnologija za uporabnike ni vedno najrelevantnejša. “Mobilne naprave večinoma delujejo na tehnologiji 3G, uporabniki pa so z njimi in delovanjem v našem omrežju zelo zadovoljni,” ugotavljajo pri Simobilu.
Pohiteti zaradi sosedov
“Razlog, zakaj bi morala država čim prej razdeliti frekvence, ki so se sprostile zaradi prehoda na digitalno oddajanje televizijskega signala, so sosednje države,” meni odgovorni urednik revije Moj mikro Marjan Kodelja. “Če bodo Italija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska prej zasedle frekvence, bodo imeli operaterji veliko težav pri gradnji omrežja LTE v obmejnem pasu. Kdor prvi postavi bazne postaje in zasede frekvence, ima prednost. Tako vsaj trdijo operaterji,” opozarja Kodelja. Ali to res drži, pa bo odvisno od tega, “ali bodo LTE uporabili predvsem za hitri dostop do interneta na podeželju, kjer imajo uporabniki manj izbire. Če se bodo vedli kot do zdaj in bodo najprej omrežje LTE gradili v mestih in na avtocestnem križu, pa to ne drži.”
“V Sloveniji trenutno ne vidim težave, da bi bile obstoječe tehnologije prepočasne. Težavo prej predstavljajo območja, kjer jih ni in kjer je največ, kar je na voljo, tehnologija EDGE. Če bo LTE pokril ta območja, si ga želimo čim prej. In v tej luči država s podelitvijo frekvenc dejansko zamuja,” dodaja Kodelja.
To je ekonomska logika. Pri nas pa funkcionarji (politično nastavljeni na položaje), ki odločajo o tem te logike nimajo v glavi. Imajo pa drugo logiko, logiko svoje koristi.
Seveda se našemu Telekomu nikamor ne mudi, če pa ga vodi direktor tik pred upokojitvijo.
Zakaj bi gradili LTE tam, kjer se niti UMTS ne izplača? To je skregano z vsako logiko.LTE mora biti tam, kjer je velika gostota uporabnikov in potrebe po velikih hitrostih - torej v večjih mestih.