MOL bi reševala gradbince

Stanovanja. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je ministrstvu za finance poslal pobudo o spremembah zakona o javnih skladih, ki bi omogočila, da bi se sklad zadolžil za 50 ali celo 70 odstotkov svojega kapitala. Zdaj se na primer lahko zadolži za deset odstotkov. Na ministrstvu Janeza Šušteršiča predloga še niso želeli komentirati, ker je “v fazi podrobnega proučevanja strokovnih služb”.

“Takšno zadolževanje bi bilo verjetno možno izločiti iz obsega zadolževanja v okviru zlatega pravila, saj bi se dolg odplačeval iz lastnih virov sklada,” je v pobudi zapisala Jožka Hegler, direktorica JSS MOL, in dodala, da bi lahko kredit odplačevali z neprofitnimi najemninami.

Rešili bi gradbeništvo

Dolgoročno zadolževanje JSS MOL, za katero ne bi potrebovali poroštva MOL, je po mnenju Heglerjeve edina možnost, da bi zagotovili več neprofitnih najemnih stanovanj, saj ne občina ne država za take investicije nimata denarja, “javno-zasebna partnerstva pa niso možna, saj administrativno določena neprofitna najemnina odvrača kateregakoli zasebnega investitorja”.

Prepričana je tudi, da bi dodatno zadolževanje pozitivno vplivalo na gospodarsko rast in omogočilo nadaljnji obstoj gradbeništva. Verjetnost neposrednih finančnih posledic predlaganih sprememb za državni proračun naj bi bila zanemarljiva, kot primere pa so na skladu navedli Avstrijo, Švico in Francijo, kjer se je mogoče za gradnjo socialnih stanovanj zadolžiti za od 50 do 75 odstotkov.

“Ideja ni slaba, niti v tem trenutku. Vendar je izvedljiva le, če bi sklad dobil dolgoročne kredite na 20, 25 let, da bi lahko plačeval nizko anuiteto. Vendar vprašanje je, ali so banke zdaj sposobne financirati take projekte in dajati take kredite. Po vseh znakih niso. Že Stožice so pokazale, da se velikih projektov ne da izpeljati s srednjeročnimi krediti,” pa denimo predlog komentira ekonomist Maks Tajnikar.

Z novimi finančnimi sredstvi bi sicer JSS MOL stanovanja zgradil ali kupil. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da po ceni 1.850 evrov za kvadratni meter, Heglerjeva pa njegove ocene ni komentirala; povedala je le, da bi nakup potekal prek javnega razpisa.