Status. "Država nam omogoča, da smo prosti na dan darovanja krvi in da zavod za zdravstveno zavarovanje povrne osemurno odsotnost z dela na ta dan. To je veliko priznanje države," status krvodajalstva v Sloveniji opiše Boštjan Novak iz strokovne službe Rdečega križa (RK) za krvodajalstvo. "Največji motiv je, da so krvodajalci zdravi in sploh lahko darujejo kri. Pri nas na krvodajalskih akcijah krvodajalci dobijo osvežilne napitke, prigrizke in simbolična darila, kot so priponke in majčke. Na Finskem in Norveškem dobijo le značko in hvala lepa," doda Novak.
"Krvodajalec, ki daje kri 30 let, ni skoraj nikoli bolan. Ko zboli, pa ga najraje ne bi videli v bolnišnici. To je tako kot molzna krava; dokler daje mleko, je v redu, potem pa je za zakol ali kaj?" se sprašuje Vinko Čuček, ki je že več kot 126-krat daroval kri in se skupaj s prav tako stokratnim darovalcem krvi Francem Bratušo zavzema za ureditev statusa krvodajalca. Ta bi omogočal tudi prednost pri čakalnih listah.
"Ne želiva posebnih privilegijev. Ampak večdesetkratni krvodajalec je gotovo prispeval k zmanjševanju bolezni in izboljševanju razmer v zdravstvu. Navsezadnje rešuje življenja, zato bi moral imeti neko prioriteto čisto s človeškega vidika," dodaja Bratuša. Čuček se spominja izkušnje, ko so mu na enem bolnišničnem oddelku celo zabrusili, da njegove krvi ne potrebujejo in naj si nikar ne domišlja, da bi lahko, ker je krvodajalec, preskočil čakalno vrsto.
Dogovori s specialisti
"Krvodajalci se pri nas pogosto oglasijo zaradi zdravstvenih težav z napotnicami za različne specialiste. Takrat se z določenim specialistom osebno dogovorimo in prosimo za pregled v čim krajšem roku. Z veseljem lahko rečem, da so kolegi vedno pripravljeni pomagati in se krvodajalcem pomaga pri reševanju zdravstvenih težav," pojasnjuje Lidija Lokar, predstojnica Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.
Ob tem Bratuša samo dodaja: "Pa lepo vas prosim, ne bom hodil tja in jih prosil. To je videti, kot da hočem imeti privilegij, pa ga nočem. To se mora namreč statusno urediti za vse večkratne krvodajalce." S statusno ureditvijo krvodajalca na državni ravni se strinja tudi Lokarjeva.
Parkiranje je, a ni označeno
Kot še pove Lokarjeva, ima vsak krvodajalec možnost brezplačnega parkiranja v parkirni hiši, saj ob predloženem potrdilu o darovani krvi prejme izhodno kartico. Toda Čuček opozarja, da ima pogosto težave, ko ga pokličejo za nujen odvzem krvi: "Garažne hiše so polne, označenih parkirnih mest za klicane krvodajalce ni."
Ne pridejo do direktorja
Čeprav sta oba krvodajalca poudarila, da sta si večkrat prizadevala za sestanek z Gregorjem Pivcem, direktorjem UKC Maribor, saj ga želita opozoriti na težave, s katerimi se krvodajalci srečujejo, je Bratuša povedal, da je za sestanek večkrat prosil tudi prek Pivčeve tajnice, Čuček mu je pisal dopis, a sta oba naletela na gluha ušesa. Kot je zapisala Lokarjeva, pa direktor Pivec z njunimi prizadevanji doslej ni bil seznanjen, a je pripravljen na pogovor.
