Slovenija
28 ogledov

Na Avstrijskem Koroškem nekaj izboljšanj

Ljudmila Novak Boštjan Tacol
V jutranjih urah 14. aprila 1942 so nacistične enote začele izselitev koroških Slovencev, ki je do naslednjega dne prizadela okoli 300 družin in 1000 ljudi. V spomin na ta dogodek je danes v Celovcu potekala množično obiskana spominska slovesnost.

Izseljevanje Slovencev se je začelo že kmalu po 1. svetovni vojni, ko je fašistični režim v Italiji začel izganjati primorske Slovence. S prevlado nacionalsocializma se je to etnično čiščenje razširilo še na druga ozemlja v Evropi, tudi na Koroško, je v Domu glasbe v Celovcu dejal predsednik Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) na avstrijskem Koroškem Jože Partl. Ob tem je opozoril, da je "Koroški treba vcepiti v trajen spomin, da se kaj takega nikdar ne bo več zgodilo."

Partl je sicer priznal, da se je v zadnjih letih na Koroškem zgodilo nekaj izboljšav, med drugim glede dvojezičnih krajevnih tabel, vendar pri tem ostaja kritičen zaradi potrebnega deleža 17,5 odstotka slovensko govorečega prebivalstva. Od Slovenije pričakuje odločno podporo in državniški odnos namesto notranjepolitičnih izigravanj na račun manjšine. Pri tem naj se Slovenija zgleduje po Avstriji, ki je južne Tirolce vedno podpirala in zanje dosegla "izvrstne rešitve," je opozoril Partl.

Izboljšanja, a treba je graditi naprej

Po prepričanju ministrice Ljudmile Novak so bili Slovenci med drugo svetovno vojno žrtve nacizma in fašizma, pa tudi medsebojnih sporov, koroški Slovenci pa so trpeli zaradi svojega jezika. Danes je na avstrijskem Koroškem že nekaj izboljšanj, na tem pa je treba graditi naprej.

Priznala pa je, da je matica Slovenija manjšino včasih premalo odločno podprla, saj je "težko ohraniti dobre odnose s sosednjo državo in se hkrati zavzemati za manjšino." To je pač umetnost politike, je ocenila ministrica.

Preteklost mora biti spomin in opomin

Poslanka socialdemokratske stranke (SPÖ) v dunajskem državnem zboru Christine Muttonen je opozorila, da je v Avstriji, še zlasti pa na avstrijskem Koroškem, trajalo zelo dolgo, da so začeli razčiščevati nacistično preteklost. Še dlje pa je trajalo, da so se ozrli tudi na težavno zgodovino koroških Slovencev.

Preteklost mora danes biti "spomin in opomin in mora spodbuditi učni proces, ki bo orientacija za prihodnost", je dejala Muttonenova. Spomnila je tudi na upor zoper nacizem, ki je na avstrijskem Koroškem potekal "v gozdovih pri partizanih."

Komentarjev 1