"Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pa se vzpostavlja kot zrela nacija," je predsednik republike Borut Pahor ocenil ob slovesnem odkritju spomenika. Meni, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.
Po Pahorjevih besedah novi spomenik na Kongresnem trgu v središču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi: "Spomenik vabi k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno." V govoru ob današnjem slovesnem odkritju je izpostavil, da je postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.
Spomin na vse žrtve
Spomnil je na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega gibanja TIGR, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.
"Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim," je dejal. Po njegovih besedah bo spomenik nagovarjal "k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi".
"Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo," meni Pahor. Izrazil je še prepričanje, da bo našim otrokom to strašno čustvo sovraštva prihranjeno: "Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje."
Državna delegacija položila venec
Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja so pri tem spremljali predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.
Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kulturni program je pospremila slovenska himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesmi Ko mene več ne bo in domoljubno Slovenec sem.
Slovesnosti v središču Ljubljane se je po nekaterih ocenah udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi nekateri zdajšnji in nekdanji poslanci, ministri, predstavniki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora.
S transparenti proti spomeniku
Nekaj udeležencev je pred začetkom prireditve nosilo transparente, s katerimi so izrazili nestrinjanje s postavitvijo spomenika. Na enem od njih je pisalo: "Sprava izdajstvo razglaša za čast domovini". Ko se je slovesnost začela, so odšli s prizorišča.
Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: "Domovina je ena/ nam vsem dodeljena,/ in eno življenje,/ in ena smrt."
Postavitveni prostor za spomenik so štirje predsedniki odprli junija 2015. Naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika in investitor postavitve je bilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vrednost investicije je nekaj več kot 1.248.000 evrov.
Kritični v SDS in Levici
V parlamentarnih strankah so sicer različno ocenili vlogo spomenika. Večina mu je pripisala simbolni pomen, a opozorila, da spomenik sam po sebi še ne pomeni sprave. Posebej kritični do spomenika so v SDS in Levici. Predsednik SDS Janez Janša mu je pripisal "novo izkrivljanje resnice", poslanka Levice Violeta Tomić ga je označila za "spomenik političnega oportunizma".
Predsednik Pahor je v preteklih dneh večkrat opozoril, da z razlikami v stališčih politike do spomenika in sprave ni nič narobe, če se zaradi njih ne sovražimo. Izrazil je upanje, da spomenik ne bo postal predmet vandalizma.
Kdo ve, katere pa so pravzaprav velike zmage partizanov med NOB oz. drugo svetovno vojno, ki so največ prispevale k zmagi nad okupatorjem in k osvoboditvi domovine?
Kdo ve, katere pa so pravzaprav velike zmage partizanov med NOB oz. drugo svetovno vojno, ki so največ prispevale k zmagi nad okupatorjem in k osvoboditvi domovine?
»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares.Če bi se… ...prikaži več medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik", pravi Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije.