Časnik Dnevnik, ki se sklicuje na pridobljeno dokumentacijo, naj bi se za omenjena projekta dogovarjala gradbena velikana SCT in Primorje, pri čemer naj bi SCT pri obnovi vzletno-pristajalne steze na Brniku dobil 70 odstotkov posla, Primorje pa 30 odstotkov.
Pri projektu Kristalna palača pa naj bi se SCT in Primorje dogovorila, da bo slednje odstopilo od svoje ponudbe za posel, v zameno pa bo SCT ajdovski družbi zagotovil za pet milijonov evrov del, ki jih bo ta pridobil na razpisih v letu 2009.
Skupna ponudba, opravil en ponudnik
Seznam obremenilnih dokumentov je dolg, načini dogovarjanja pa segajo vse od konkretne delitve razpisov Družbe za avtoceste v RS (Dars) in nekaterih drugih razpisov, do usklajenih nastopov z dogovorjenimi cenami ponudb. Posle so gradbinci med seboj tudi povezovali. Izstopa pa predvsem praksa, ko so se gradbinci dogovorili o oddaji skupne ponudbe, po pridobitvi posla pa je dela opravil zgolj en ponudnik.
Med pogosto opaženimi kršitvami pa je tudi dogovarjanje o cenah pri oddaji ponudb. Pri gradnji avtoceste Celje-Ljubljana so se gradbinci, SCT, Primorje, CMC, Kraški Zidar, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Novo mesto, Cestno podjetje Maribor, dogovorili, da bodo oddali tri usklajene ponudbe za tri razpisane sklope gradnje, pri čemer bo vsak oddal najnižjo ceno za en odsek. Hkrati pa so se dogovorili tudi o odstotni delitvi zaslužka. SCT je dobil 40 odstotkov posla, Primorje 20 odstotkov, Kraški zidar štiri odstotke, Cestno podjetje Maribor deset odstotkov itd, poroča časnik.
Največ v žep SCT-ja
Časnik Finance je sredi tedna poročal, prav tako se je skliceval na pridobljeno dokumentacijo, da so slovenska gradbena podjetja zaradi avtocestnih poslov vsaj že od leta 1998 povezana v kartel. V zemonskem sporazumu so si razdelili dela iz avtocestnega programa, pri tem pa je največ dobil SCT.
Podpisniki so se zavezali, da bodo pri oddaji ponudb nastopili koordinirano in uskladili svoja stališča pred oddajo ponudb. Vsaj nekaj v zvezi s sporazumom naj bi vedeli tudi na Darsu, kar je potrdil tudi nekdanji prvi mož družbe Janez Božič.
Pojasnilo družbe BTC
"V člankih, objavljenih v različnih medijih (Finance, Dnevnik, Žurnal24, POP TV), se v povezavi z gradbenim kartelom in gradnjo Kristalne palače v BTC kot izvajalec gradbenih del omenja podjetje SCT, zato bi radi pojasnili naslednje: Kristalno palačo gradi podjetje GPG in ne SCT. V družbi BTC ne poznamo dogajanj, ki jih navajate v članku in gre za čisto zmoto. Investitor Kristalne palače - Skai center je za gradnjo Kristalne palače izmed ponudnikov izbral najbolj primernega izvajalca glede na pogoje investitorja, to pa ni bil niti SCT, niti Primorje."
Maja Oven
Direktorica sektorja za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi BTC d. d.
