Kot je za STA povedala direktorica Knjižnice A. T. Linharta Radovljica Božena Kolman Finžgar, investicija v Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer bo nove prostore dobila tudi blejska knjižnica, poteka po načrtu. Tako bo do konca februarja dostavljena oprema, nato pa se bodo lotili generalnega čiščenja prostorov.
Selitev knjižnega gradiva bo stekla 7. marca. "Povabili smo tudi vrtčevske in šolske otroke, da bodo z nahrbtniki odnesli knjige z obstoječe lokacije knjižnice v nove prostore. Vpeti jih želimo v selitev, da vidijo, kam bodo lahko odslej hodili po knjige," je pojasnila direktorica Kolman Finžgarjeva, ki je lani prejela Čopovo diplomo za življenjsko delo na področju knjižničarstva.
Knjižničarji k sodelovanju pri selitvi vabijo tudi druge. Člane knjižnice pozivajo, naj pred selitvijo pridejo po čim več knjig in si jih izposodijo za daljši čas ter nato vrnejo v novi knjižnici, s čimer bodo pomagali pri selitvi.
Prijave ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati pri prenašanju knjig, zbirajo do 15. februarja, selitev v nov objekt na Selišah pa bo potekala marca.
Preseliti morajo 50.000 enot gradiva
V blejski knjižnici imajo približno 50.000 enot gradiva, kar predstavlja okoli 2500 škatel. Zato bo selitev velik fizični zalogaj. Za pomoč so knjižničarji zaprosili Slovensko vojsko in gasilce ter prostovoljce, ki so pripravljeni en dan ali več pomagati pri prenašanju knjig, knjižničnega gradiva in druge opreme.
Pričakujejo tudi pomoč župana in nekaterih znanih blejskih kulturnikov. "Na ta način bomo slovesno obeležili začetek selitve," je povedala sogovornica. Predvideva, da bodo največji fizični del selitve opravili v prvem tednu, če bo vreme to dopuščalo.
"Naš cilj je čim prej to goro knjig in gradiva preseliti na novo lokacijo ter jo potem tam razvrščati po policah in urejati," je pojasnila. Selitev mora biti končana do 10. aprila, ko je predvideno odprtje medgeneracijskega centra.
Dobre izkušnje s selitvijo v Radovljici
Ob tem se opirajo tudi na izkušnje selitve radovljiške knjižnice. "Izkušnje s prostovoljci so zelo dobre in nam še sedaj grejejo srce," je poudarila sogovornica. Spomnila je, da jim je marca 2018 pomagalo 120 prostovoljcev in namesto v dveh ali treh tednih, kot so pričakovali, so gradivo preselili v zgolj enem tednu.
"Videlo se je, da so ljudje komaj čakali novo knjižnico. Nekateri so kasneje staro knjižnico pogrešali, vendar pa knjižnica smo ljudje," je povedala Božena Kolman Finžgar. Kot je pojasnila, novi prostori predstavljajo napredek in razvoj, pregled nad gradivom bo večji in dostop do njega lažji.
Vključevanje občanov v proces selitve je pomembno tudi zato, da spoznajo novo knjižnico. Po selitvi radovljiške knjižnice so namreč opazili, da je bilo nekaterim v začetku kar malo težko ali nerodno priti v nove prostore, v katerih se ne znajdejo. Vendar, kot je poudarila sogovornica, to ni nič hudega. Celo knjižničarji sami na začetku nove prostore še spoznavajo in traja nekaj časa, da se jih privadijo.
"Sicer pa smo si nove prostore na Bledu že ogledali in so krasni. Veselimo se terase in poletnega branja na njej, pa tudi študijskih sob. Knjižnica bo sodobnejša, bolj pisana na kožo uporabnikom in ne bo samo prostor, v katerem se na hitro oglasiš, temveč bo prostor, v katerem se zadržiš in družiš. Knjižnice niso več tihi prostori, temveč postajajo prijazen in prijeten prostor za preživljanje prostega časa, dnevna soba mesta," je sklenila.
Zanimivo, ampak jaz bi to rešil na očitno zastarel način...Naložil bi knjige na tovornjak..;)