Na računih javnega sklada za razvoj kadrov in štipendij je v lanskem šolskem letu ostalo za štiri milijone neporabljenih sredstev, ki so bila namenjena kadrovskim štipendijam. Ker je večina sredstev namenskih, jih ne morejo usmeriti v druge štipendije.
Druge štipendije, isti problem
V Sloveniji obstajajo tri vrste kadrovskih štipendij. Ene financirajo delodajalci sami, drugi dve obliki sta sofinancirani prek sklada. Za neposredno financiranje se prijavijo delodajalci. V študijskem letu 2010/11 so bili v ta namen razpisani trije milijoni evrov, porabili so jih le 1,1 milijona. Sklad kadrovske štipendije financira tudi posredno prek regijskih razvojnih agencij. Lani je bilo v ta namen razpisanih in razdeljenih pet milijonov evrov. Ker pa se na razpise agencij ni javilo dovolj kandidatov, so pozneje sklenili anekse k pogodbam. Na koncu je bilo razdeljenih le 2,9 milijona evrov.
Podjetja si ne upajo
Na skladu opozarjajo, da je pri delodajalcih težava v gospodarski krizi: "Ne morejo zagotoviti, da bodo zmožni izplačevati štipendijo in pozneje tudi zaposliti štipendista." Problem vidijo tudi v tem, da na trgu prevladujejo mikropodjetja, ki težje štipendirajo mlade. Poudarjajo, da študenti niso pripravljeni sprejeti teh štipendij "zaradi zahteve po zaposlitvi, kar razumejo kot neke vrste omejitev".
Denar za enake programe
Na ministrstvu za delo pravijo, da sklad spreminja pogoje štipendiranja. "Ker se zaveda realne situacije, zmanjšuje obseg razpoložljivih sredstev za ta program in razliko namenja za druge programe štipendiranja," dodajajo. Na skladu odgovarjajo, da so neporabljena sredstva iz neposrednega financiranja na voljo za prihodnje, a iste razpise.
