Na začetku marca študenti še vedno čakajo na študentski dom

Špela, študentka 1. letnika Ekonomske fakultete prihaja iz Dražgoš. Če ima iz Škofje Loke takojšnjo povezavo, ji pot do fakultete vzame približno dve uri, včasih še več. Vlogo za študentski dom je oddala poleti, kdaj bo sobo dobila, ji takrat niso povedali, so pa iz študentskih domov sporočili, da je študentov manj in da čakalne dobe ne bodo tako dolge kot prejšnja leta.

Da bi premostili bivalno stisko, študentje bivajo celo v hostlih

Kot kažejo podatki Zveze Škis in Študentske organizacije Slovenija, na začetku marca 402 študenta še čakata na selitev v študentski dom. Vsi, ki možnosti bivanja v študentskem domu še nimajo, se morajo, kot Špela, dnevno voziti več ur. Drugi živijo v dragih najemniških stanovanjih, nekaj pa jih začasno biva celo v hostlih.

Poleg plačila nočitve plačajo še pristojbine

V hostlih poleg plačila za nočitev plačujejo tudi turistično in promocijsko takso, ki znaša 3,13 evra, kar v enem mesecu nanese med 60 in 90 dodatnih evrov, odvisno, ali so tam samo med tednom ali tudi med vikendi. V enem izmed hostlov imajo trenutno enega študenta, ki pri njih biva trikrat tedensko, v drugem pa bivajo erasmus študenti, ki sobo najamejo za daljše obdobje in zanjo plačujejo tudi 500 evrov na mesec.

Stanovanje se bolj splača oddati turistom kot študentom

"Dodatno težavo v zadnjem letu predstavlja tudi oddajanje stanovanj v turistične namene, preko spletnih posrednikov, kot je npr. Airbnb. Življenje v študentskem domu je za študente torej bistveno cenejša možnost, kot v najemniških stanovanjih, kjer so se cene v zadnjih letih drastično povečale," razlagajo na Zvezi Škis. Najemniških stanovanj primanjkuje, tista, ki so trenutno na voljo, pa oddajajo po vrtoglavih cenah in so večini študentov nedostopna.
Na Zvezi Škis opozarjajo, da so prostojni spremembe pri ponudbi najemniških stanovanj prezrli in da se v gradnjo študentskih domov ni vlagalo. Na študentski organizaciji tudi opozarjajo, da so v začetku študijskega leta napačno ocenili potrebe, a tudi če bi študentski domovi pravilno ocenili stanje, ne bi mogli zagotoviti nastanitev, saj so domovi polno zasedeni.

O problematiki smo povprašali tudi Študentski dom Ljubljana, kjer pravijo, da so bile razmere v letih 2014 in 2015 še hujše in da so se nekateri študenti v študentski dom lahko vselili šele junija. V zadnjih treh letih se je situacija izboljšala, letos pa je bilo žal ponovno potrebno počakati. »Do napačne ocene je prišlo zato, ker je več študentov podaljšalo bivanje v študentskih domovih, kar 800 več kot lansko leto, poleg tega so polni tudi dijaški domovi.«

Nik Rovan

Potrebna regulacija oddaje stanovanj preko Airbnb

V študenstkih organizacijah menijo, da bi bila regulicija oddajanje stanovanj preko spletnih posrednikov, kot je npr. Airbnb, nujna. 
Potrebno bi bilo zajeziti tudi oddajo na črno. Opozarjajo pa tudi, da si študenti v resnici sami financirajo gradnjo študentskih domov. Gradijo in obnavljajo se namreč iz dodatne koncesijske dajatve od študentskega dela. "Ta znaša dva odstotka od vsakega opravljenega študentske dela: od tega se en odstotek nameni za visokošolske zavode, en odstotek pa se porabi za odplačilo posojil, najetih za gradnjo oz. obnovo študentskih domov, " še sporočajo iz študentske organizacije in dodajajo, da študentje tako letno za gradnjo študentskih domov prispevajo približno 2.5 milijona evrov.

Študenti raje v javni kot zasebni študentski dom

Na Ministrstvu za izobrževanje, znanost in šport (Mizš) pa pravijo, da so poleg javnih študentskih domov študentom na voljo tudi javni dijaški domovi, zasebni študentski domovi in bivanje pri zasebnikih. A v zadnjih letih se je izkazalo, da želi vse več študentov bivati v javnih študentskih domovih, saj so najbolj ugodni, dostopni in polni študentskega življenja.
"V študijskem letu 2018/2019 je prišlo do situacije, ko je veliko študentov ostalo na čakalni listi za vselitev v študentski dom. Razlogov za to je več. Premalo razpoložljivih ležišč v javnih študentskih domovih, v dijaških domovih je vedno manj prostora za študente, ker imajo prednost dijaki srednjih in višjih šol, študentski domovi se odločajo, da ne bodo več imeli razpisov za zasebnike, na ministrstvu pa manjšamo število ležišč v okviru javnih razpisov za zasebne študentske domove, saj študenti raje bivajo v javnih domovih kot pri zasebnikih," so sporočili z ministrstva.

Ministrstvo: Manj ležišč za tuje in več za domače študente

Ministrstvo se z večino predlogov strinja, ker menijo, da je razmislek o gradnji novih študentskih domov vsekakor nujen, saj se bo glede na demografske projekcije število študentov in s tem povpraševanje po študentskih posteljah v prihodnje še večalo.
Prav tako imajo v pripravi predlog, da bi zmanjšali število ležišč za tuje študente in tako omogočili več ležišč za slovenske.
V povezavi s turistično takso, ki jo plačujejo študenti, ki začasno bivajo v hostlih, pa so se obrnili tudi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in jim predlagali, da bi študente, ki študirajo na visokošolskih zavodih in zaradi pomanjkanja ležišč bivajo v hostlih, oprostili plačevanja turistične in promocijske takse.

Kaj se bo zgodilo z Akademskim kolegijem?

Študentski dom Akademski kolegij, v katerem bivajo predvsem študenti, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, je najcenejši študentski dom, v njem pa je kar 200 postelj. Kot sporočajo z ministrstva je Študentski dom Ljubljana Mestni občini Ljubljana, ki je lastnik doma, predlagal sklenitev najemne pogodbe za Akademski kolegij za neprofitno najemnino 2,7 evra na kvadratni meter za obdobje treh let, s tem da še naprej plačuje obratovalne stroške in stroške tekočega vzdrževanja, saj tržna najmenina v višini 8 evrov, ki jo zahteva MOL, ekonomsko ni sprejemljiva. Vendar pa je MOL omenjeni predlog zavrnil in vztraja pri plačevanju tržne najemnine. Kaj se bo torej torej zgodilo s študenti, ki bivajo v tem domu še ni znano.

Špela, ki v začetku novega semestra še vedno ni imela sobe v študentskem domu, je prejšnji teden ležišče sicer dobila, ostali pa na prosto sobo še vedno čakajo.