Načrtujejo več najemniških stanovanj

"Stanje na področju najemnega trga v Sloveniji je slabo, saj ocenjujemo, da se skoraj četrtina najemnih stanovanj oddaja nelegalno. S tem se bistveno slabša položaj najemnikov, hkrati pa za državo predstavlja izpad davčnega priliva. Razlogi za takšno stanje izvirajo iz neurejenih najemnih razmerij, ki narekujejo vedno večje nezaupanje med najemodajalci in najemniki," poudarjajo snovalci nacionalnega stanovanjskega programa (NSP). 

Na slabšo dostopnost do stanovanj po njihovem mnenju v veliki meri vpliva pomanjkanje najemnih stanovanj, ki jih je le osem odstotkov. Večina najemnih stanovanj je v javni lasti.

Podatki občin kažejo, da na neprofitno najemno stanovanje čaka okrog 6.600 gospodinjstev, od tega okrog 2.500 samo v Ljubljani. 

"Opustiti je treba sistem neprofitnih najemnin"

"Ker je neprofitna najemnina administrativno določena in že več let ni bila spremenjena, ne pokrije vseh stroškov in ne zagotavlja interesa za pridobivanje novih neprofitnih stanovanj. Iz tega izhaja, da je treba opustiti sistem dodeljevanja 'prikritih socialnih pomoči' v obliki 'neprofitnih najemnin' in spremeniti kategorizacijo najemnih stanovanj v javna in zasebna najemna stanovanja ter postopoma oblikovati stroškovno najemnino, ki odraža realno vrednost stanovanja," piše v NSP. 

Stroškovna najemnina predstavlja protiutež tržni najemnini, hkrati pa lastniku še vedno omogoča vzdrževanje stanovanja za zagotavljanje kvalitetnih življenjskih pogojev najemnika. Izračunava se na podlagi posplošene tržne vrednosti stanovanja z uporabo korekcijskih faktorjev. 

Ustanovili bodo javno službo za najemniško upravljanje

Delovala bo po principu posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, vključenih v shemo najemnega stanovanjskega fonda. 

Namen javne službe za najemniško upravljanje je opravljanje funkcije vmesnega akterja med najemnikom in najemodajalcem v celotnem procesu upravljanja z najemnim stanovanjem.

Zasebni lastniki bodo stanovanje lahko za srednjeročno ali dolgoročno obdobje predali v upravljanje javni službi za najemniško upravljanje. Po izteku določenega časovnega obdobja bo lastnik prevzel stanovanje v dogovorjenem stanju ter prosto oseb in bremen.

Lastništvo stanovanja se ne bo spremenilo. Lastnik bo razbremenjen vseh poslov povezanih z oddajo stanovanja, dolgoročno pa mu bo zagotovljeno tudi prejemanje dohodka od oddaje stanovanja. 

Za mlade bodo gradili stanovanjske skupnosti

Ukrepi primerni za mlade posegajo zlasti na področje prvega reševanja stanovanjskega vprašanja, zato se pozornost prednostno usmerja na povečanje dostopnosti do javnih najemnih stanovanj. Mladim se z razvojem različnih finančnih spodbud omogoča tudi odločitev za reševanje stanovanjskega problema s pridobitvijo lastnega stanovanja. 

Kot prvi ukrep za mlade, se predlaga program izgradnje stanovanjskih skupnosti za mlade - stanovanja posebej prilagojena za sobivanje mladih. Gradnja takih stanovanj je praviloma ugodnejša od gradnje manjših samostojnih stanovanjskih enot, kar se odraža v nižjih (dostopnejših) najemninah.

Takšen način bivanja je lahko zaradi cenovno ugodnega najema privlačen za mlade, ki si želijo samostojnega življenja, a so hkrati še vedno pripravljeni sobivati z vrstniki. Predlagana oblika bivanja ni namenjena dolgoročni stanovanjski oskrbi temveč kot prva pomoč pri zagotavljanju bivalne osamosvojitve mladih, predvidena bo časovna ali starostna omejitev bivanja.

Kot drugi ukrep za mlade se predvideva zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj na območjih, kjer je povpraševanje mladih največje. Stanovanjski sklad RS bo v okviru svojih aktivnosti zagotavljal cenovno ugodna manjša stanovanja za mlade, ki bodo namenjena samo mladim in mladim družinam do določene starosti.

Starejši bodo lahko stanovanje prodali in prejemali rento

Starejšim lastnikom stanovanj, ki finančno ne zmorejo več nositi bremena lastništva, se omogoči možnost odkupa stanovanja s strani javnega stanovanjskega sklada z doživljenjsko rento. 

Po projekcijah prebivalstva bo v Sloveniji leta 2060 več kot 30 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let (okoli 650.000 prebivalcev). "Ker starejši sami težje pokrivajo stanovanjske stroške in potrebujejo prilagojena stanovanja, jim je treba zagotoviti večje število oskrbovanih stanovanj na primernih lokacijah in izboljšati možnosti za druge oblike (so)bivanja ter paziti na ohranjanje medgeneracijskega sožitja in družbene vključenosti," pravijo na ministrstvu za okolje. 

Na vlado v maju

Gradivo je sestavljeno iz dveh dokumentov, in sicer Nacionalnega stanovanjskega programa in spremljajočega analitskega dokumenta Stanovanjska problematika v Sloveniji.

Pripombe na predlog bodo sprejemali do 25. marca po pošti na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana ali elektronsko na gp.mop@gov.si, s ključno besedo NSP. Končno besedilo bo predvidoma v maju posredovano v sprejem na vlado.