Najbolj so proti lobirali v HSE

"Občutek imam, da se tudi predsednica vlade zaveda, da ne vlada ona, temveč lobiji, pri čemer sta energetski in bančni najmočnejša," je na debati o sprejemanju novega zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem bodo morala javnosti podatke razkrivati tudi podjetja v večinski državni lasti, dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah so proti zakonu najbolj zagrizeno lobirali v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE). HSE ima sicer na grbi projekt Teš 6.

Poslanci o zakonu jutri

Predvidoma jutri bodo zakon sprejeli poslanci. Podjetja v večinski državni lasti bodo morala na spletu objaviti vse donatorske, sponzorske in svetovalne pogodbe. Raven upravljanja je v teh družbah na tako nizki ravni, da je treba nadzor okrepiti, je kritičen Darko Stare s protikorupcijske komisije in dodaja, da vodilni v državnih podjetjih koncepta odgovornosti pač ne poznajo. "Gre le za eno od orodij v boju proti korupciji," poudarja Renata Zatler z notranjega ministrstva, kjer so pripravili popravke zakona.

V gospodarstvu vihajo nos

Gospodarstveniki se na drugi strani novih pravil otepajo. Pravijo, da je zakon problematičen za konkurenčni položaj družb v državni lasti, zaradi česar se bo po njihovem mnenju zapletla prodaja državnega premoženja.

"Če že obstaja želja po večji transparentnosti, naj vsi razkrijejo podatke – tudi podjetja, ki niso v državni lasti," je kritičen šef Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Podobno oster je direktor odškodninske družbe Tomaž Kuntarič: "Zakon sloni na domnevah, ki so žaljive, češ da so vsi menedžerji lopovi ter da imamo nesposobne predstavnike organov pregona in nadzora." Vladne načrte je okrcal tudi šef gospodarske zbornice Samo Hribar Milič: "Velika iluzija je, če država misli, da bo z javnostjo dosegla transparentnost."

"Ne drži, da je korporativno upravljanje v javnih družbah slabše kot v zasebnih," poudarja Jamnik. Po njegovih ocenah je ravno nasprotno – 80 odstotkov kreditov, ki so pristali na slabi banki, je iz zasebnega sektorja. Pirc Musarjeva pa mu odgovarja: "Zgodba je drugje. Vprašanje je, kdo je te kredite dal. Dale so jih tri največje državne banke."

Proti tudi državne agencije

Večina gospodarstvenikov z razkrivanjem sponzorskih in donatorskih pogodb sicer nima težav, jih pa moti, da bodo morali odslej objaviti tudi svetovalne pogodbe. Direktor agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simonitti se denimo sprašuje o sorazmernosti zakona in poudarja: "Predlog temelji na predpostavki, da so vse pogodbe z odvetniki goljufive!" V Banki Slovenije pa vztrajajo, da je treba na trgu zagotoviti enake pogoje za vse udeležence, ne glede na lastništvo.