Lestvica. Med tujimi podjetji, ki poslujejo na slovenskem trgu, se sodeč po lanski povprečni plači najbolj izplača delati za podjetja v farmaciji in informacijski tehnologiji. Najvišje plače imajo v Sapu in IBM ter Bayerju, Plivi in GSK, a v zadnjih treh letih niso zviševali števila zaposlenih.
Sicer je prodajo od leta 2008 do 2010 uspelo povečati skoraj polovici podjetij z lestvice, ki so nam jo pripravili v podjetju Bisnode, družbi za poslovne in bonitetne informacije, ki vodi bazo GVin. Na lestvici so zbrali sto podjetij v tuji lasti, ki na slovenskem trgu ustvarijo največ prihodkov.
Združevanje za rast
Med podjetji v tuji lasti je največje OMV Slovenija, ki na slovenskem trgu ustvari več kot pol milijarde prihodkov, vendar je njihova prodaja lani dosegla le 60 odstotkov prodaje iz leta 2008.
Prodaja je v zadnjih treh letih najbolj narasla podjetju Knauf Insulation iz Škofje Loke, in sicer kar več kot desetkrat, hkrati pa mu je štirikrat poskočilo število zaposlenih. Podjetje s 340 zaposlenimi se ukvarja s proizvodnjo mavčno-kartonskih plošč in izolacijskih materialov; skoraj tretjina prodaje je čisti dobiček. “Vzrok rasti prodaje je ta, da smo večje podjetje združili z manjšim,” pojasnjuje generalni direktor za Slovenijo Saša Bavec.
Knaufu na lestvici po rasti prodaje sledi trgovec z električno energijo Električni finančni tim, ki je prodajo v zadnjih treh letih povečal štirikrat, zaposlenost pa se ni spreminjala. Povsem nasprotno je bilo pri prodajalcu obutve Deichmann, kjer se je zaposlenost povečala za kar trikrat, čeprav je prodaja zrasla le 1,7-krat.
Dobičkarji pri nas
Največji dobiček med podjetji v tuji lasti ima Simobil (20,4 milijona evrov). V Helli Saturnus, kjer proizvajajo avtomobilske žaromete, pa dobiček (16,7 milijona) predstavlja skoraj celoten delež njihove prodaje v Sloveniji (18,2 milijona).
“To je čisti dobiček, ustvarjen iz celotne, globalno ustvarjene prodaje našega podjetja, ki je locirano v Sloveniji.
Le 18,2 milijona od celotne, 257-milijonske prodaje ustvarimo v Sloveniji.
To je razlog, da sta si slovenska prodaja in naš celotni čisti dobiček tako
blizu,” razlagajo v Helli.
“Visok znesek dobička izkazuje v primerjavi s prodajo v Sloveniji, kar je posledica večinskega izvoza. Če primerjamo dobiček s prihodki od celotne prodaje ali celotnimi prihodki, znaša dobičkonosnost sedem odstotkov,” pravi bonitetni analitik hiše Bisnode Saša Štivan. Dodaja, da razen Beiersdorfa tuja podjetja iz vzorca po izkazani dobičkonosnosti ne prekašajo domačih. “Analiza je pokazala, da med prvimi 20 podjetji z največjo rastjo ni nobenega od prvih desetih podjetij, ki so izkazovala največje dobičke. Omenjeno potrjuje pravilo, da intenzivna širitev in prodor na trge zahtevata določene dodatne stroške in nižje marže,” analizira Štivan.
Presenetljivo je, da je kar sedem milijonov evrov dobička ustvaril tudi črnomaljski Secop. Ne nazadnje je vodstvo podjetja aprila naznanilo, da bo proizvodnjo preselilo na Slovaško. Po poročanju Financ je družba dobiček ustvarila s prodajo nepremičnine družbi Danfoss Ljubljana, sicer bi imel Secop okrog 1,5 milijona evrov čiste izgube.
V tujini večje tveganje
Med podjetji, ki so ustvarila največjo izgubo, so Hypo Leasing s 5,4 milijona minusa, Obi s 3,5 milijona izgube in GPG kipkop s 4,4 milijona. Zadnji je tudi edino podjetje na lestvici, ki je v stečaju.
Po Štivanovih besedah se jih v stečaju večje število ne ne znajde zato, ker se podjetja zavedajo, da vsak vstop na tuj trg pomeni večje tveganje od poslovanja doma. Zato se, meni, v tujino v glavnem širijo podjetja, ki imajo preverjen uspešen poslovni model v domačem okolju in jim hkrati uspe zgenerirati dovolj denarnih sredstev za investicijo.
Največji zaposlovalec – najnižja plača
Največ zaposlenih, to je kar 1.900, ima po podatkih baze GVin kadrovska agencija Adecco, a dejansko njihovih, ki jih ne posredujejo drugim delodajalcem, je med njimi le okoli 70. Povprečna plača pri Adeccu je tudi med najnižjimi – znaša le 887 evrov bruto. Nižjo prejemajo le še delavci podjetja ISS Facility Services (718 evrov bruto).
