Naša policija ima psa, ki lahko odkrijeta vzrok požara

Že ko smo prestopili vrata Oddelka za šolanje službenih psov (OŠSP) na Gmajnicah, nas je pričakal glasen lajež. Če ne bi bilo ograje, se tam verjetno ne bi dolgo zadržali. Policijski pes Ran je hitro opozoril nase in nam jasno pokazal, zakaj so ga policisti sprejeli v svoje vrste. Nas je sicer prepričal, drugače pa je bilo z vodnikom in inštruktorji, ki so pri njem pogrešali več dominance. Ker ni prestal testa, je od konca januarja 2023 na voljo za oddajo in skupaj še z nekaterimi policijskimi štirinožci išče nov dom. V kratkem zanj sledi javno zbiranje ponudb. Več o javnih dražbah policijskih psov si lahko preberete TU. 

Slovenija Slovenija Tako poteka šolanje policijskih psov

Šolanje policijskih psov, ki v Sloveniji poteka že od leta 1949, je izjemno zahtevno in vsi psi za to vlogo niso primerni. Poleg pasme, pri čemer izstopajo nemški, belgijski in nizozemski ovčarji ter rotvajlerji, so pomembne še značajske lastnosti. Zaželeno je, da imajo psi močan nagon, so dominantni, radovedni, vztrajni, psihično stabilni, se samozavestno odzivajo na nove ali moteče dražljaje, dobro prenašajo ljudi in druge živali, se na hrup ali druge nenavadne okoliščine odzivajo stabilno in sproščeno, predvsem pa, da so popolnoma vodljivi. 

Proces šolanja je zato dolgotrajen. Začne se z vzgojo mladiča, ki traja 16 mesecev. V primeru, da je ta uspešna, se ga vključi v program predšolanja, ki se nadaljuje z osnovnim tečajem. Celotno šolanje traja skoraj 24 mesecev. Pogosto se pri šolanju kaj zaplete, zato se policisti občasno soočajo s pomanjkanjem primernih pasjih kandidatov. 

Kadrovsko stisko so na Slovenski policiji začeli reševati z lastno vzrejo, kar se jim je hitro obrestovalo. Nove pasje kandidate pridobijo skoraj iz vsakega legla. S pomočjo lastne vzreje se psa lažje vzgaja, saj se med njim in vodnikom hitreje splete vez. K temu pripomore tudi pravilo, da psi, če je le mogoče, domujejo pri svojih vodnikih, kar je praksa tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Pred nekaj leti v Sloveniji ni bilo tako, saj so kosmatinci prenočevali v "pasjem hotelu Gmajnice", ki deluje v sklopu Oddelka za šolanje službenih psov.

Danes tu preteženo bivajo le tisti, ki niso več aktivni in jim iščejo nove lastnike, bodisi so še v procesu šolanja, ali pa psi, katerih vodniki nimajo pogojev za njihovo namestitev na domu.

Policijski psi se običajno upokojijo pri 10. oziroma 12. letih, če imajo zdravstvene težave, pa lahko tudi prej. Kot nam pove vodja oddelka Nino Popadič, je v policijskih vrstah trenutno zaposlenih 145 pasjih pomočnikov, od tega jih je operativnih 122. Število se stalno spreminja, kar je v največji meri odvisno od podmladka. V Gmajnicah jim zato ni nikoli dolgčas, saj šolanje pasjih kandidatov poteka ves čas. 

Vez med vodnikom in psom je ključna

Pse izšolajo bodisi za splošno uporabo (patruljni psi), v sklopu katere jih uporabljajo za sledenje, iskanje oseb in predmetov, prosto sledenje in obrambo (varovanje in vzpostavljanje JRM, varovanje javnih prireditev itd.), bodisi za specialistično uporabo, pri kateri psi odkrivajo prepovedano drogo, eksploziv, orožje, smodniške pline in tulce, iščejo kri, semensko tekočino in trupla, odkrivajo vzroke požara ter iščejo tobak in tobačne izdelke. Letno gre skozi proces šolanja približno 15 do 20 psov, odvisno od potreb in številčnosti podmladka.

Kako pomembna je vez med vodnikom in pasjim varovancem, nam je potrdil eden izmed desetih inštruktorjev Oddelka za šolanje službenih psov. Policist Damjan je več kot 30 let svoje službe preživel na terenu. V tem času je spoznal, da so njihovi pasji prijatelji, ki jim na različne načine olajšajo delo, dejansko pomembni. Zato se še vedno z žalostjo spominja dogodka, ko so njegovega tedanjega pasjega sodelavca krivolovci ustrelili. Nesreče pasjih pomočnikov se dogajajo, a jih je po pričevanjih sogovornikov malo.

Z željo, da bi bilo nesreč čim manj, bodoče službene pse pripravijo na različne kritične situacije. O tem nas je prepričala Faca, ki je na poligonu razposajeno sledila svojemu inštruktorju. Seveda ni pozabila pozdraviti gostov, ki smo spremljali njen šov. Trenutno je še v procesu vzgoje, ki traja do dopolnjenega leta in pol. Preko igre mladiči osvojijo socializacijo, razvijajo nagone in se učijo sledenja ter poslušnosti. Vodniki si pomagajo s priboljški, ki jih imajo venomer pri roki. Učenje je najbolj učinkovito zjutraj, saj imajo takrat želodčke še prazne. 

Slovenija Vodja zavetišča: "Letno si moramo izmisliti več kot 1000 imen."

Ključno je, da je pes motiviran in pripravljen na učenje. "Na začetku jih spodbudimo za igro na poligonu, pri čemer z učenjem ne smemo prehitevati. V nasprotnem primeru bi pri njih to lahko sprožilo strah oziroma odpor. Prav zaradi tega je proces tako dolg. Poleg dnevnega obiskovanja poligona se z njimi odpravimo tudi v urbano okolje, katerega morajo mladiči čim prej spoznati in se nanj navaditi. Tam bodo namreč v prihodnosti preživeli večji del svojega delovnega časa," razloži inštruktor.

Poleg nagrade v obliki hrane si pri učenju pomagajo z drugimi pripomočki. Eden izmed njih je t. i. kliker, ki ga vodniki sprožijo, ko psi uspešno opravijo določeno nalogo. Čeprav zadošča že pohvala s strani vodnika, so se klikerji izkazali za uspešnejše. Njihov zvok je vselej isti, pri ljudeh pa je pogosto odvisen od čustvenega stanja posameznika.

Zanimiv pripomoček je tudi rdeča igrača kong, ki jo vodniki uporabijo za učenja iskanja. Kong glede s stopnjo doseženega znanja postopoma režejo na vedno manjše koščke, ki jih morajo njihovi učenci poiskati. V primeru uspešno opravljene naloge si lahko obetajo slastno nagrado.

Ob prikupni podobi sestric Face in File si je težko predstavljati, da bosta čez nekaj let policijska psa. Čeprav je za oceno še prekmalu, smo se z njenima inštruktorjema strinjali, da jima služba pri policiji ne uide. Več kot očitno imata pravi karakter za opravljanje omenjenega poklica.

Vsi psi za to delo niso primerni

Vsi pasji kandidati ne prestanejo izobraževanja. Pogosto se zgodi, da šele po nekaj mesecih pri njih opazijo določene pomanjkljivosti. Zato morajo proces izobraževanja predčasno zaključiti. Te pse policija proda javnosti oziroma jih vodniki vzamejo v domače okolje, če jim le okoliščine to dopuščajo. Drugače je v primerih starejših psov, ki so bili dlje časa na terenu in se upokojijo. Teh psov v več kot 95 % primerov ne oddajajo in jih njihovi vodniki sprejmejo v svoje domovanje. Vez med njimi je enostavno premočna, da bi se ločili. Prav tako skrb zanje zahteva ustrezno znanje.

Posebno povezavo je bilo moč občutiti tudi med inštruktorjem Markom in njegovo varovanko Bree, ki je ena izmed dveh izšolanih policijskih psov za odkrivanja vzroka požara.

To pomeni, da na terenu išče vnetljive snovi. Kako izrazit voh ima, nam je pokazala, ko je v manj kot minuti našla mesto, kjer je njen vodnik pred tem nakapal čisto majhno kapljico bencina. Kot zanimivost nam je sogovornik povedal, da lahko psi zaznajo že desetinko kapljice. 

Njena hitra sposobnost zaznavanja vzroka požara je tako na terenu zlata vredna, saj preiskavo zaključijo krepko prej, kot bi jo sicer. Včasih so za to potrebovali dva dni, danes je zadeva lahko zaključena že v eni uri. Statistika zadnjih let kaže, da na leto s pomočjo policijskih psov preiščejo približno 50 prizorišč požarov. Med njimi so tudi takšni, ki so podtaknjeni. 

"V primeru, ko gre pri požaru za sum kaznivega dejanja, se z Bree odpraviva na teren in ga temeljito preveriva. Kljub temu da vse zgori, je pes sposoben nakazati na vnetljivo snov, ki se tam še vedno nahaja. Vzete vzorce nato pošljemo v nacionalni laboratorij, kjer se ugotovi vrsta snovi. Zgleda kot v filmu," malo v šali malo zares svoje delo predstavi policist. 

Nato skupaj z Bree prikažeta tudi njeno poznavanje računanja, ki s šestimi zaporednimi laježi pravilno reši račun 9−3. Opazi se, da je za delo izjemno motivirana, saj brez prestanka prečesava teren in sledi navodilom. Ključno je, da vodnik v primernem času, tj. na višku zagnanosti psa, učenje za tisti dan zaključi. To naredi preventivno, da prepreči, da bi se pes naveličal in bi se tudi v prihodnje želel učiti.

Slovenija Kot v filmu. V gozdu so jo iskali ponoči, pomagal je policijski pes.

Ko je Bree pokazala nekaj izmed svojih mnogih talentov, so teren zavzeli psi za splošno uporabo. Že od daleč smo slišali glasni lajež, s čimer so nakazali, da z njimi resnično ni šale. Bilo jih je šest in prav vsi so prišli iz istega legla. Skupaj z vodniki in inštruktorjem, ki si je za ta namen nadel "bojno opravo", so uprizorili skupinsko vajo. Inštruktor je prejel številne ugrize, zato nam je hitro postalo jasno, zakaj določeni kandidati za pasje vodnike, ki jih po besedah Popadiča sicer ni malo, med tridnevnim preizkusom obupajo.

"Postopek, da postaneš vodnik službenega psa, je precej dolg. Sprva moraš biti nekaj let policist na terenu, nakar se je treba prijaviti na razpis. Tisti, ki s strani policijske PU dobijo soglasje, lahko pridejo na tridnevni preizkus. Če ga uspešno zaključijo, se lahko vključijo v nadaljnje usposabljanje. Že med preizkusom kandidatom naročimo, da si oblečejo zaščitno opremo. Takrat hitro vidimo, če so dovolj fizično močni in odporni proti strahu," razloži vodja enote. 

slovenski policist Vizita za živali "Glede na naše delo je zgodb, ki jih ne pozabiš nikoli, veliko"

Da je poklic inštruktorja oziroma vodnika službenih psov lahko nevaren, nam je po koncu vaje potrdil tudi inštruktor. Na rokah pod uniformo je razkril brazgotine, ki jih je nabral z leti dela na Oddelku za šolanje službenih psov. Ni jih bilo malo, a sam jih je vzel kot "poslovni riziko". "Pravijo, da nisi pravi vodniki, če nisi pogrižen in nimaš modric," v smehu po koncu vaje sklene sogovornik.

dezurni@styria-media.si