"Negativno izkušnjo pozabijo"

Septembrske poplave so bile za večino slovenskih zavarovalnic največji škodni dogodek v letu 2010. V ta namen so izplačale več kot 26 milijonov evrov. Največ, 4100 škodnih zahtevkov je prejela Zavarovalnica Triglav, ki je svojim zavarovancem izplačala 18 milijonov evrov.

Večina zahtevkov se je nanašala na zavarovanja objekta ali stanovanjske opreme. Zavarovanci so recimo prijavljali škodo na vratih, oknih, pohištvu, gospodinjskih aparatih, parketu ter preostalih talnih ter zidnih oblogah.

Pri avtomobilih so zavarovanci po navedbah Zavarovalnice Maribor najpogosteje opisovali poškodovane obloge na vozilu in elektriki ter prijavljali poškodbe zaradi prask ob naraščanju vode.

V poslovnem sektorju so opazili največ škode zaradi poškodovane infrastrukture ali uničenih ali poškodovanih zalog.

Nekoliko več zanimanja
Neposredno po poplavah so v večini zavarovalnic opazili nekoliko večje, a ne pretirano zanimanje za sklepanje zavarovanj v primeru naravnih nesreč. "Ugotavljamo, da zavarovanci po vsaki naravni ujmi nekaj časa malo bolj povprašujejo po zavarovanju, vendar se učinek negativne izkušnje pogosto hitro pozabi," so povedali pri Zavarovalnici Tilia.

V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da Slovenci ne posvečamo dovolj pomena dobremu premoženjskemu zavarovanju. "Po vsakem neurju sicer opažamo rahel porast zavarovanj, a je v Sloveniji še vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov vseh hiš," pravijo in poudarjajo, da večina zavarovanih stanovanjskih hiš nima sklenjenega zavarovanja za poplave.

Nekaj več povpraševanja so predvsem v prvem tednu po lanskoletnih poplavah opazili tudi v Zavarovalnici Maribor, vendar drastičnega skoka povpraševanja ni. "Opazili smo, da je kakšen zavarovanec šele ob poplavah ugotovil, da je izbral prenizko zavarovalno vsoto za primer zavarovanj."

Večje zanimanje za zavarovanja v primeru poplav opažajo predvsem pri Adriatici Slovenica. "Opažamo, da so ob obnovitvah zavarovanj zdaj zavarovanci bolj pozorni na obseg kritja, v mnogih primerih tudi povišujejo zavarovalne vsote za rizik poplave," pravijo. "Število kritij za rizik poplave na stanovanjskih objektih v sklopu produkta Dom AS se je od avgusta 2010 do marca 2011 povečalo za približno 25 odstotkov."

Zavarovalnice so po navedbah zavarovalnic rešile večino zahtevkov, nekaj jih je še v celoti ali delno nerešenih. "Največji del še nerešenih primerov (zneskovno gledano) predstavljajo škode na železniški infrastrukturi, kjer pa je sanacija mogoča le ob ustreznih vremenskih pogojih in le takrat, ko se izvedejo zapore," pravijo na zavarovalnici Maribor. V preostalih primerih stranke bodisi še niso zaključile s sanacijo ali predložile vseh potrebnih dokumentov.