Minister za obrambo Marjan Šarec si je danes ogledal razmere na Štajerskem, kjer pri odpravljanju posledic deževja, predvsem zemeljskih plazov, pomaga Slovenska vojska. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s hitrostjo in učinkovitostjo ukrepanja vojske. "Vojska bo pomagala toliko časa, dokler bo to potrebno," je dejal.
"Intervencija še vedno poteka, a voda se počasi umirja. Velik problem pa so plazovi, saj zemlja še vedno drsi. Računamo, da bo trajalo še nekaj dni, da se bo vse saniralo," je povedal minister v izjavi za medije v kraju Šomat v Občini Šentilj, kjer so vojaki pomagali pri zaščiti stanovanjske hiše pred zemeljskim plazom ter čiščenju cest.
Zemljino odstranjujejo in odvažajo
Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske po njegovih besedah delajo po navodilih lokalne civilne zaščite. "Povsod, kjer je treba, odstranjujejo zemljino in jo odvažajo. Ključni cilj je preprečiti, da bi plazovi dosegli objekte, zaščititi človeška življenja in omogočiti ponovno prevoznost cest," je še povedal minister.
Za družino, ki je morala zaradi nevarnosti v torek zapustiti svoj dom, je na poti kontejner. "Drugih zahtev po kontejnerjih s strani občin še ni bilo. Ko in če bodo te zahteve, bodo šli na pot dodatni kontejnerji, ki jih bo odpremila uprava za zaščito in reševanje," je pojasnil Šarec.
Manjšim občinam pomoč pride zelo prav
V drugih delih Slovenije, tudi na Dolenjskem, se razmere po njegovih podatkih umirjajo. "Če se bo pokazala potreba, bo šlo okoli 70 pripadnikov Slovenske vojske tudi na dolenjski konec. Na tem koncu bomo pa zagotovili potrebno rotacijo, ker računamo, da bo intervencija trajala še več dni. Tu gre za manjše občine, ki jim ta pomoč zelo prav pride," je dejal.
Vojska je po njegovih besedah takoj priskočila na pomoč. "V skladu z novo doktrino se ne čaka več poveljnika civilne zaščite, da aktivira zadevo, temveč velja avtomatizem. V primerih, kot smo mu danes priča, je vojska takoj v pripravljenosti, takoj pripelje opremo in takoj začne delovati. Tako smo se praktično že prejšnji večer dogovorili za sistem ukrepanja in je bilo vse ostalo zgolj formalnost," je povedal Šarec.
Vojaki na delu z lopatami, krampi in stroji
Koordinator enot vojske na terenu Marko Močnik je pojasnil, da sodelujejo člani pehotne enote z orodjem, kot so lopate in krampi, ter inženirske enote z delovnimi stroji. "Trenutno je na terenu 79 pripadnikov, poleg tega pa zagotavljamo še enoto, ki je v pripravljenosti in zagotavlja rotacijo enot na terenu. Poleg moštva imamo še tri delovne stroje, dogovarjamo pa se, da bi iz drugih delov Slovenije pripeljali še dodatne stroje, ker so ti tu najbolj potrebni," je dejal.
Med drugim so vojaki pomagali pri sanaciji v Zgornji Velki, kjer je plaz zasul cesto in gospodarski objekt, ter v Selnici ob Muri, kjer plaz ogroža hišo.
Prebivalci so njihove pomoči zelo veseli. "Vsa čast gasilcem, ki so bili v desetih minutah tu. Vsa čast vojakom, da so mi kolikor toliko rešili dom," je za STA povedala prebivalka iz Šomata, kjer se je zaradi razmočene zemlje sprožil plaz, ki ogroža njeno hišo. Boji se novega deževja, predvsem pa posledice vlage v hiši, zato o nadaljnjih korakih še ne more govoriti.
Minister Šarec je dejal, da so "na terenu vse tri ekipe, gasilci, civilna zaščita in Slovenska vojsko, dobro sodelujejo. K temu moramo stremeti tudi v prihodnje. Vojska je visoko motivirana in z veseljem pomaga. Ni treba delati po načelu postopnosti, lahko je aktivirana takoj ob nesreči".
Nevarnosti še ni konec
Geološki zavod Slovenije opozarja prebivalce, naj opazujejo dogajanje v svoji okolici in na objektih ter morebitno ogroženost javijo na 112. Zaradi reliefne razgibanosti in geološke sestave je Slovenija na splošno zelo podvržena pojavom zemeljskih plazov. Informativne karte kažejo, da to velja kar za tretjino slovenskega ozemlja, je za STA pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Tina Peternel, ki se ukvarja s področjem zemeljskih plazov.
Tako številnih pojavov zemeljskih plazov v kratkem času, kot smo jim priča zadnje dni, sicer ni bilo že nekaj let. Nazadnje so jih po Sloveniji po podatkih sogovornice v večjem številu zabeležili v letih 2014, 2012 in 2007.
Zemeljski plazovi so prav v vzhodnem delu države najpogostejši. Na tem območju gre večinoma za pojave manjšega obsega, medtem ko je obsežnejšim in bolj ogrožajočim plazovom bolj podvržen predalpski in alpski svet Slovenije.
Tako med največje spadajo plaz Stože, ki se je v Logu pod Mangartom sprožil 17. novembra 2000, pri tem pa je umrlo sedem domačinov, ter Slano blato nad Lokavcem in plaz nad naseljem Koroška Bela.
Dolgotrajne padavine eden glavnih sprožitvenih dejavnikov
Po besedah sogovornice so bile zadnje obilne in tudi dolgotrajne padavine eden od glavnih sprožitvenih dejavnikov, da je prišlo predvsem na območju vzhodne Slovenije do tako številnih zemeljskih plazov. Medtem ko se glavni razlog za pojav plazov skriva v reliefni zgradbi in geološki pestrosti tega območja, je dodala.
Kdaj bo voda odtekla iz namočenih zemljin, je zelo odvisno od lokalnega območja, tamkajšnjega naklona terena in geološke zgradbe. Čeprav bodo v prihodnjih dneh padavine postopoma ponehale, bo namočenost tal ostajala, zato strokovnjakinja za plazove, ki se ukvarja predvsem s preventivo na tem področju, opozarja na nujno previdnost še vsaj teden dni, še posebej pa do konca tega tedna, ko so novi pojavi plazov še lahko bolj pogosti.
To so znaki nevarnosti proženja plazov
Prebivalci naj bodo pozorni, če se v okolici objektov pojavijo razpoke, če kje začne zastajati voda, znaki nevarnosti proženja plazov so lahko tudi posedanje cest, škarp ali dvorišč. Pozorni naj bodo tudi, če se pojavijo razpoke ali kakršne koli druge spremembe na objektih.
Če prebivalci zaznajo kakršnekoli spremembe, morajo o tem obvestiti pristojne službe, ki po potrebi izvedejo interventne ukrepe, začasno zaščitijo območje in preprečijo dodaten dotok vode v plazino. Nato je potrebno izvesti sanacijske ukrepe, ki pa morajo biti, kot poudarja sogovornica, določeni s strani strokovnjakov, to je gradbenikov in geologov, ukrepe pa je potrebno izvesti projektno in sistematsko.
Občine opozarjajo na finančno breme
Znano je, da sanacije zemeljskih plazov finančno zelo bremenijo občinske proračune, na kar so danes vnovič opozorili pri Združenju občin Slovenije. Kot je pojasnila strokovnjakinja za plazove, je sanacija posameznega plazu odvisna od obsega plazu in ogroženosti.
Če se plazovi zgodijo nekje v naravi, kjer ne ogrožajo infrastrukture ali objektov, se lahko pusti "naravo, da gre svojo pot", sicer pa je sanacijski ukrep vezan na to, kaj ogroža. Zato so pomembni preventivni ukrepi, da tudi kot posamezniki pri posegih v okolje upoštevamo nasvete strokovnjakov, je še povedala Tina Peternel.
Bravo
Ne 60% ampak 73%
Gasilci so heroji je pa žalostno,da jim Golobova vlada vzema sredstva. V proračunu kar 60% manj sredstev za gasilce in ta sredstva bodo šla za določene nevladne organizacije. No ja treba poplačat vse tiste petkove proteste.