Davčni organ lastnici nepremičnine ni priznal vračila davka na promet nepremičnin, četudi prodaja nepremičnine leta 2009 ni bila realizirana. V letu 2016 je la lastnica hišo dejansko prodala in ponovno plačala davek na prodajo nepremičnine. Z novim zahtevkom za vrnitev drugič plačanega davka za isto nepremičnino ni uspela, dokler se v zadevo ni vmešal Varuh človekovih pravic.
"Kot je izhajalo iz posredovane dokumentacije, je pobudnica s prodajno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, v letu 2009 prodala solastniški delež pri nepremičnini pravni osebi za kupnino 200 tisoč evrov," so zapisali pri Varuhu človekovih pravic. "Kupec bi moral kupnino plačati najkasneje do 28. februarja 2010, prodajalca pa sta bila zavezana v roku treh dni po plačilu izdati zemljiškoknjižno dovolilo, vendar kupec kupnine do določenega roka ni plačal."
Kupec kupnine ni poravnal
Pogodbene stranke so 10. junija 2011 sklenile nadaljnji dogovor, s katerim se je kupec obvezal plačati kupnino obročno, z zapadlostjo zadnjega obroka 30. septembra 2011. Za primer, če kupnina ne bi bila plačana v navedenih terminih, pa so zapisali, da pogodba ni več veljavna.
"Ker je kupec v dogovorjenem roku poravnal zgolj del kupnine, ga je pobudnica z zahtevkom odvetnika 10. junija 2012 še poslednjič pozvala k poravnavi kupnine v roku sedmih dni od prejemadopisa, z navedbo, da bo sicer pogodba prenehala," razlagajo pri Varuhu.
Kupec kupnine tudi v dodatnem roku ni poravnal. Pobudnica je zato 14. marca 2012 in še enkrat 11. februarja 2013 na davčni organ vložila zahtevek za vračilo davka na promet nepremičnin na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 16. člena Zakona o davku na promet nepremičnin, ki govori o posebnih prierih vračila davka, med katere spada tudi razdrtje pogodbe.
Prodaja nepremičnine ustavljena
"Čeprav naj ne bi bilo sporno dejstvo, da je zaradi neizpolnitve obveznosti kupca glede plačila kupnine izvedba pravnega posla, t. j. prodaje nepremičnine, ustavljena, njenemu zahtevku oziroma pritožbi na drugostopenjski organ ni bilo ugodeno," razlagajo pri Varuhu. "Po mnenju davčnega organa oziroma ministrstva za finance je ostal ostal sporen razplet situacije glede na dejstvo, da je del obveznosti kupec poravnal in 'se na pozive k obrazložitvi dejanskega stanja ni odzval' oziroma da ni podal soglasja k razveljavitvi pogodbe."
Ko je lastnica stanovanja hišo 2016 dejansko prodala, z novim zahtevkom za vrnitev drugič plačanega davka za isto nepremičnino ni uspela, saj je davčni organ kot podlago za plačilo davka upošteval drug pravni posel.
Varuh je na Finančno upravo in Ministrstvo za finance naslovil mnenje, da je dvojno plačilo davka na promet nepremičnin za nepremičnino, ki je bila prodana zgolj enkrat, nedvomno neskladno z načelom pravičnosti. "Poudarili smo, da ne vidimo pravne podlage, ki bi za vračilo davka zahtevala soglasno razdrtje pogodbe," so pojasnili pri Varuhu.
Kupec je že v času prvih pobudničinih vlog za vračilo davka blokiran oziroma zaprt TRR, bil je v začetku stečaja oziroma neodziven, kar bilo znano tudi davčnemu organu, prav tako je pobudnica predložila vse obojestransko podpisane dogovore, ki so določali, da se pogodba šteje za razveljavljeno, če kupnina ne bo poravnana v določenih rokih ter tudi dodaten poziv kupcu k izpolnitvi pogodbe skladno z Obligacijskim zakonikom, na katerega pa kupec prav tako ni reagiral. "Tako Varuh ne razume, katere dodatne okoliščine bi morala še izkazati, da bi organ ugotovil, da je pogodba razveljavljena oziroma da ne more biti izpolnjena," so zapisali pri Varuhu.
Rešili po devetih letih
Zadeva se je rešila šele letos, ko je varuh 31. julija 2018 prejel odziv ministrstva in nato 3. avgusta 2018 še odziv Fursa. "Odgovor MF nas ni prepričal, iz odgovora Fursa pa je med drugim razbrati potrditev, da iz navedenega 16. člena ZDPN res ne izhaja, da mora biti razdrtje pogodbe sporazumno," pravijo pri Varuhu. "Poudarili so še, da mora zavezanec ob vlogi za vračilo davka davčnemu organu izkazati, da gre za primer razdrtja po zakonu ter da prenos lastninske pravice na nepremičnini še ni bil izveden - navadno z dokazili, kot je zemljiškoknjižni izpis, poziv prodajalca kupcu, da izpolni pogodbeno obveznost (plačilo kupnine v pogodbeno določenih rokih) ter iz previdnosti tudi izjava kupca. Če je ta neodziven, pa bi načeloma morali za ugoditev zahtevi za vračilo plačanega davka zadoščati tudi že sami pozivi za podajo izjave."
Na tej osnovi je Varuh pobudnici predlagal, naj vloži novo zahtevo za vrnitev davka in se sklicuje na zapisano. "Pobudnica nas je 7. novembra seznanila, da je s ponovno vlogo za vračilo že plačanega davka na promet nepremičnin uspela oz. da je Furs odpravil odločbo davčnega organa iz leta 2009, ker sta bila prodaja in prodaja in prenos nepremičnine na novega lastnika dejansko realizirana šele s kupoprodajno pogodbo v letu 2016," so še zaključili pri Varuhu.
Pobudo pri varuhu štejejo za utemeljeno, saj so dvojno plačilo davka na promet nepremičnin za enkrat prodano nepremičnino ocenili kot neskladno z načelom pravičnosti.
Po zapustitvi mojega prejšnjega dela pred 2 meseci, sem imel nekaj sreče, da sem izvedel o tej spletni strani, ki je bila za mene varčevanje z življenjem ... Ponujajo delovna mesta, za katere lahko ljudje delajo na spletu iz svoje… ...prikaži več hiše. Moja najnovejša plača po tem, ko sem delala za njih 4 tedne, je bila za 28397 $ ... Neverjetno stvar je, daa je edina stvar potrebna preprosto tipkanje in dostop do interneta ... Preberite vse o tem tukaj ..... >>>>>>> http://www.Internet43.Com
Prekleta banda birokratska. Čudno, da se komu ne odpelje in ne vzame stvari v svoje roke. Morda bi bilo koristno, vsaj v nekaterih primerih.
Čudn, enim odpišejo 16 miljonov terjatev.. drugi pa plačujejo dvojne davke..