Prvotno je bilo predvideno, da naj bi DZ danes glasoval o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini zaradi izjemnih dosežkov na področju umetnosti, ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje. Omenjeni zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka SDS Karmen Furman, SDS predlaga izvedbo posvetovalnega referenduma še pred sprejetjem dokončne parlamentarne odločitve, na referendumu pa naj bi se volivci izrekli, ali podpirajo potrditev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti v državnem zboru.
Očitki, da gre za rušenje pokojninskega sistema
Furman je pobudo za posvetovalni referendum med drugim utemeljila z besedami, da omenjeni zakon kulturnike postavlja v neenak položaj, vlada pa po njenem z omenjenim dodatkom tudi ruši pokojninski sistem. Opozorila je tudi, da seznam prejemnikov dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti še ni javno objavljen ter da vlada v predlogu zakona ni navedla niti dveh evropskih držav, ki bi imeli enak ali podoben sistem dodeljevanja dodatkov.
DZ naj bi o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti sedaj odločal po obravnavi in glasovanju o predlogu SDS za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonskem predlogu.
Tudi Simoniti je podelil osem izjemnih pokojnin
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v izjavi za STA glede pobude za posvetovalni referendum ocenil, da je ministrstvo za kulturo negativno presenečeno nad njo, pobudo SDS pa označil za politični manever. Dodal je, da bodo največjo škodo zaradi tega utrpeli prav umetniki.
Državni sekretar je še izpostavil, da predlog zakona vpeljuje jasne kriterije za dodelitev dodatka, jasno določa upravičence in višino dodatka ter izboljšuje več desetletij star sistem. Glede sprejetja zakona sam ocenjuje, da se lahko to sedaj zavleče za mesec ali dva, so pa na ministrstvu za kulturo prepričani, da bo zakon na koncu izglasovan v DZ.
Rusjan je še spomnil, da je prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti iz vrst SDS podelil osem izjemnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture, stranke SDS pa to takrat ni motilo.
Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka.
Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo, nagrada Prešernovega sklada, ki jo mora spremljati še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, in državna odlikovanja za delo na področju umetnosti, ki jih spremlja še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada iz seznama ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.
Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.
Najprej je potrebno tistim s 40 ali več let delovne dobe in plačevanju prispevkov vsa ta leta dvigniti minimalne pokojnine nad prag revščine, potem pa se naj pogovarjajo o dodatkih tistim, ki niso nikoli nič delali.
več kot 300,000 upokojencev živi pod pragom revščine a kulturniki dobijo dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti za nič delovne dobe in nič vplačevanja v pokojninsko blagajno
Vsal gostilniški pevec, slikar ali poet bi naj imel zaslužno pokojnino? Poglejte kolk so si vplačevali in kaj so naredili? Če pa so delali so delali za sebe in jas sem moral plačati vsak obisk koncerta ali razstave! Vprašajta kdo… ...prikaži več jim je pobral denar, da si ga niso mogli več prihranit. Že za časa umetniškega življenja in športnega so imeli ugodnosti. A tiskrat so uživali 300% na uro, namesto, da bi razmišljali o starosti. Zato se ne strinjam z takšno boniteto pri pokojninah.