Kot je na današnji predstavitvi osnutka dokumenta povedal vodja delovne skupine Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete, je v dokumentu opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.
Med cilji spodbujanje bralne pismenosti, v 5. in 6. razredu tudi predmet računalništvo
Na področju družbenega razvoja ter vloge izobraževanja je Vogrinc izpostavil denimo krepitev vzgojnega delovanja vrtcev in šol, saj se zavedajo, da je "vzgojno delovanje ne le vse pomembnejše, ampak pravzaprav tudi vse zahtevnejše". Med drugim predlagajo uvedbo vzgojnega načrta, ki je zdaj obvezen le za osnovne šole, tudi na nivoju predšolske vzgoje in srednjega šolstva.
Med cilji je prav tako spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, kjer je Vogrinc omenil pomen vključevanja staršev in otrok v programe družinske pismenosti ter krepitev vloge pisanja in tvorjenja besedil pri pouku. Pri tem so po njegovih besedah pomembni tudi kakovostni učbeniki in delovni zvezki. "Mislim, da je skrajni čas, da se nehamo delati, da je edini kriterij pri učbenikih in delovnih zvezkih privlačnost, število fotografij in pa barvitost posameznega gradiva," je pojasnil. V ta namen tudi predlagajo oblikovanje kriterijev za izbiro in priporočilne sezname kakovostnih bralnih gradiv.
Za krepitev državljanske vzgoje in izobraževanja ter etike in krepitev medijske vzgoje predlagajo v 7. razredu osnovne šole dodatno uro za predmet domovinska in državljanska kultura in etika. Prav tako predlagajo krepitev kulturno-umetnostne vzgoje v celotni vzgojno-izobraževalni vertikali, predvsem s partnerskim sodelovanjem z različnimi kulturnimi ustanovami in umetniki, ki delujejo v posameznem kraju.
V osnutku tudi ukrepi za povečanje zanimanja za učiteljski poklic
Da bi podprli psihosocialni razvoj ter socialno in čustveno učenje, bi med drugim v predmetnik osnovne in srednje šole umestili eno šolsko uro oddelke skupnosti tedensko, ki bo namenjena tudi socialnemu in čustvenemu učenju ter krepitvi skupnosti.
Ker se po Vogrinčevih besedah zavedajo raznolikosti populacije v šolah in vrtcih, želijo okrepiti inkluzivno naravnanost. Tako denimo predlagajo pripravo večstopenjskega modela podpore in pomoči, ki ne bi bil namenjen samo učencem z učnimi težavami, ampak tudi tistim z drugačnimi težavami. Zakon, ki ureja področje oseb s posebnimi potrebami, pa je treba po Vogrinčevih besedah razširiti tudi na odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki vstopajo v formalno izobraževanje.
Za učence priseljence so predvideli obvezno dopolnilno izobraževanje učnega jezika, pri čemer bi povečali število ur učenja slovenščine tudi v drugem šolskem letu po vključitvi. Obenem v zadnjem triletju osnovne šole predlagajo delno zunanjo diferenciacijo pri učnem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku.
V osnutku so sicer predvideli tudi ukrepe za profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Njihov cilj je izboljšati kakovost pedagoških študijskih programov, med drugim so predvideli vzpostavitev nacionalnega sveta za pedagoške študijske programe, ki bi tudi oblikoval merila za akreditacijo pedagoških študijskih programov.
Predlagajo obvezno enoletno uvajalno obdobje za vse strokovne in vodstvene delavce na začetku karierne poti, ki bi tako prvo leto imeli mentorja. Strokovni izpit pa bi posodobili tako, da bi bila večja teža na pedagoški usposobljenosti strokovnih delavcev.
Vzpostavili bi tudi nacionalni sistem za spremljanje dolgoročnih potreb po kadrih ter povečali sredstva za kadrovske štipendije za študente pedagoških študijskih programov. Pri tem je treba zagotoviti tudi ustrezno umestitev v plačno lestvico prenovljenega plačnega sistema javnih uslužbencev, je dodal Vogrinc. Obenem pa predlagajo tudi ukrep, po katerem bi imeli začetniki v sistemu vzgoje in izobraževanja ugodnejše pogoje za reševanje stanovanjske problematike.
S pravnimi podlagami bi zagotovili tudi strokovno avtonomijo učitelja pri pouku, še posebej v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja.
Leto pred vstopom v šolo bi bilo obiskovanje vrtca obvezno
V osnutku predlagajo tudi sprejem nacionalnih smernic za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti za samoevalvacijo. Ministrstvo pa bi vsaka tri leta pripravilo sintezno nacionalno poročilo o izvajanju in izsledkih ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Na področju predšolske vzgoje bi med drugim vzpostavili namensko financiranje predšolske vzgoje v odnosu država-občina in določili najvišji prispevek, ki ga starši plačajo za vrtec. Uvedli pa bi obvezen brezplačen program eno leto pred vstopom v šolo. S tem bi se šolska obveznost, četudi tu ne gre za šolo, podaljšala za eno leto, a se kurikulum za vrtce ne bi spremenil, je pojasnil Vogrinc.
Po predlogu bi program za predšolske otroke kot javno službo izvajali javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo, ki se lahko podeli tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih. Pri osnovnih šolah bi lahko delovali le vrtci z največ desetimi oddelki, sicer pa bi se moral vzpostaviti vrtec kot samostojna organizacijska enota. Vrtec bi sicer po predlogu vključeval od 10 do 40 oddelkov.
Po Vogrinčevih besedah podpirajo nacionalno preverjanje znanja v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole, in sicer za vse učence, brez izjem, kot jih predvideva predlog novele zakona o osnovni šoli. Prav tako podpirajo uvedbo obveznega dodatnega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole. Dijaki srednjega strokovnega izobraževanja, ki bi se želeli vpisati v univerzitetne študijske programe, pa bi po predlogu morali namesto enega opraviti vse tri obvezne predmete splošne mature, torej učni jezik, matematiko in tuji jezik.
Zakaj? Da bodo prvošolci že ob vstopu v OŠ poznali sklepni račun in stavčno analizo? Pa že tudi nekaj lgbt*q@e+-w literature - da bodo z njo lahko pospešeno nadaljevali? Pospešek dodatnemu poneumljanju že tako zidiotiziranega plebsa ? Seveda, če danes… ...prikaži več razmišljaš s svojo zdravorazumsko na naravnih zakonitostih temelječo pametjo si še vedno najhujši sovražnik oblasti - ker takoj opaziš 'gozd' in ne skočiš na prvo kost za glodanje, včasih pa tudi znaš najti tudi način, kako ustaviti karavano !
A še ni jasno, da vedno več vsega prinaša obratne rezultate od pričakovanih? Ob vseh obveznostih so otroci že sedaj oropani otroštva, razmišljanja se pa s še več vsebinami ne bodo naučili.