Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, ki preoblikuje Specializirano državno tožilstvo in predvideva ustanovitev novega sodišča za korupcijo in organizirani kriminal. Medtem ko vlada napoveduje učinkovitejši pregon, sodstvo in tožilstvo opozarjata na nevarnost zastojev in večjega političnega vpliva.
Poslanci so sprejeli tudi strožje kazni za pridobivanje otrok za spolne namene in kaznivost poskusa tega dejanja, razširili krog upravičenih vlagateljev odškodninskih zahtevkov zaradi azbestnih bolezni ter potrdili nov državni praznik, dan Triglava, in preimenovanje praznikov Primorcev in Prekmurcev. Potrdili so tudi novelo zakona o urejanju prostora.
Državni zbor sprejel zakon o Skoku
Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče.
Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov.
SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.
▶️ 4 leta, ko se ni zgodilo nič…
— Mihael Zupančič (@MihaelZupancic) September 24, 2026
Opozicija je imela štiri leta škarje in platno v svojih rokah. Je pripravila kakšen ukrep? Nič!
Je pa spodbudno, da je v zadnjih dneh »odkrila«, da je korupcija problem.
Medtem vsi plačujemo več in dobimo manj.
SKOK bo! Velik korak smo naredili💪 https://t.co/cl8VWkbEPU
Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.
Odslej kazniv tudi poskus pridobivanja otrok za spolne namene
Državni zbor je z 82 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja.
Novelo kazenskega zakonika so vložili poslanci Svobode. Kot je na današnji seji pojasnila Lena Grgurevič, je cilj predloga zagotoviti učinkovitejšo kazenskopravno varstvo otrok v primerih spletnega nagovarjanja za srečanje z namenom spolne zlorabe ali izdelave pornografskih oziroma drugih seksualnih vsebin. Veljavna ureditev namreč zahteva, da nagovarjanju sledijo konkretna dejanja za uresničitev srečanja, sicer obsodba spolnega predatorja ni možna. Hkrati je za to kaznivo dejanje sedaj zagrožena kazen le do enega leta zapora, zaradi česar tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja po splošnih pravilih kazenskega zakonika trenutno ni kazniv. S svojim predlogom so po njenih besedah naslovili to vrzel.
Prvotni predlog je predvideval dvig najvišje zagrožene kazni z do enega na do treh let, s čimer bi postal avtomatično kazniv tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja. Kot je spomnila Grgurevič, je bil na seji matičnega odbora nazadnje dosežen drugačen, širše podprt kompromis. Odbor je namreč sprejel dopolnilo, s katerim se kazen določa v razponu od enega do treh let zapora. S tem se po njenih besedah hkrati doseže temeljni cilj predloga, kaznivost poskusa in določi strožji kaznovalni okvir za dokončano kaznivo dejanje.
Vlada prvotnega predloga ni podprla, po sprejetju dopolnila na matičnem odboru pa ga po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Gašperja Dovžana podpira. Dodatna določitev minimuma kazni zapora za obravnavo kaznivega dejanja namreč lahko po njegovih besedah dodatno prispeva k odvračalnemu učinku in s tem boljši zaščiti otrok kot najbolj ranljivih oseb.
V predstavitvah stališč poslanskih skupin so se tako koalicijski kot opozicijski poslanci strinjali, da gre za zavržna kazniva dejanja, ki jih je treba strožje kaznovati, prav tako je treba kaznovati tudi njihov poskus.
Državni zbor za širitev kroga upravičencev do odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki širi krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni tudi na dediče upravičencev. Z novelo se odpravlja neskladje zakona z ustavo, na kar je opozorilo ustavno sodišče.
Spremembe zakona so bile v času prejšnje vlade pripravljene zaradi odločitve ustavnega sodišča, da je zakonska določba, po kateri dediči pokojnega upravičenca niso upravičeni do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je ob tem državnemu zboru naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do tedaj pa lahko dediči upravičenca, ki je že prejel mnenje glede bolezni, podajo vlogo za začetek odškodninskega postopka.
Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom sicer presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je bilo bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.
Državni zbor preimenoval praznika Primorcev in Prekmurcev
Poslanci so s 45 glasovi za in 35 proti sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Z njo so uvedli nov državni praznik, dan Triglava, ki ga bomo obeleževali 7. avgusta, hkrati pa preimenovali praznika Primorcev in Prekmurcev.
Predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, in predvideva, da bomo 7. avgusta obeleževali dan Triglava, saj je 7. avgusta leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp pa je po navedbah predlagateljev postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Predlagatelji menijo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov. Praznik ne bo dela prost dan.
V teku parlamentarnega postopka pa je aktualna koalicija predlog razširila. Koalicijski poslanci so namreč na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Predlagali so, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila "vrnitev".
V okviru novih poimenovanj bomo torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Na današnji seji so predlagatelji prvotnega predloga takšnemu posegu ostro nasprotovali in koaliciji očitali ideološki boj. V koaliciji so medtem poudarjali, da praznikoma vračajo imeni, ki sta veljali od leta 2005.
Državni zbor potrdil novelo zakona o urejanju prostora
Državni zbor je potrdil novelo zakona o urejanju prostora. Z njo se znova podaljšuje rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov, tokrat do konca leta 2027. Cilj je, da bodo vse občine do takrat sprejele občinski prostorski načrt.
Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je ob obravnavi v državnem zboru v sredo povedal, da 17 občin še vedno uporablja prostorske sestavine dolgoročnih planov in srednjeročnih planov iz obdobja med letoma 1986 in 2000 oz. 1990. "S tem zakonom se podaljšuje možnost, da bodo te občine podaljšale izdelavo prostorskih načrtov do konca leta 2027, podaljšuje pa se tudi rok veljavnosti prostorsko-ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor," je pojasnil.
Državni zbor je prvič rok s konca leta 2024 podaljšal do 30. oktobra. Če roka ne bi vnovič podaljšali, bi se ustavila izdaja gradbenih dovoljenj in vsega pravnega prometa, ki ga potrebujejo občani pri prenosu nepremičnin. Razlogi, da sprejem še ni opravljen, so pri 17 občinah, med katerimi sta dve mestni občini, različni. "Šest občin je v zaključni fazi, nekaj občin je še v postopku osnutka," je navedel. Ministrica Polona Rifelj bo zato po njegovi napovedi oktobra ustanovila medresorsko skupino, ki bo spremljala napredek izdelave prostorskih načrtov.
V poslanskih skupinah so bili kritični do vnovične prestavitve roka, a so ocenili, da bi bila škoda, če roka ne bi še enkrat podaljšali, prevelika. Izrazili so pričakovanje, da je bilo tokratno podaljšanje zadnje.
Popolnoma nepomembna poteza, dokler se razni Mijiči veselo in svobodno plazijo po parlamentu.
Baje je ena debeloritna šivilja drpila dva in pol milijona evrov, Pa ta leva prasica je morala krasti kot sraka