Po elektronski pošti v zadnjem času kroži vedno več zgodb mučenja živali. Ena od teh prihaja domnevno iz okolice Slovenske Bistrice, ki pa je žal nismo mogli preveriti, saj nismo mogli priklicati nikogar iz tamkajšnjega društva. Na strani slovenske vlade, kjer je objavljen predlog za ustanovitev živalske policije, se dnevno množijo komentarji, na Facebooku pa narašča članstvo podpornih skupin, ki zahtevajo spremembe.
Andrej Okreša, Društvo za varstvo in proti mučenju živali MariborČe društva, veterinarski inšpektorji in policija dobro sodelujejo, se da že zdaj nekaj narediti.
Na Vursu pravijo, da idejo o ustanovitvi tako imenovane živalske policije načeloma podpirajo, vendar je ne vidijo kot organa v svoji pristojnosti, ampak kot del odgovornosti občin ali društev za zaščito živali. Za oboje bi bilo treba spremeniti zakonodajo. "Nekaj podobnega po naših informacijah že zdaj opravljata primorsko in mariborsko društvo, ki na terenu opozarjata lastnike živali na njihovo odgovornost in jih seznanjata z zagroženimi kaznimi," pravijo. "Šele ko sami niso uspešni, se obrnejo na Vurs." Da to drži, nam je potrdil tajnik mariborskega društva proti mučenju živali Andrej Okreša, ki je s sodelovanjem društva s policijo in mariborsko veterinasko upravo zadovoljen: "Mi imamo že leta t. i. Komisijo za oglede, ki prvenstveno preverja kakovost bivanja iz mariborskega zavetišča izdanih živali, odzivamo pa se tudi na prijave mučenja živali, delamo oglede, opozarjamo lastnike, in če to ni dovolj, mučenje prijavimo na veterinarsko inšpekcijo."
Obstoječemu sistemu manj naklonjeni so v ljubljanskem društvu za zaščito živali, kjer opozarjajo na različne izkušnje sodelovanja z veterinarsko upravo. Od dobrega dela inšpektorjev do opazk v stilu "če vam je toliko mar do te psice, zakaj je sami ne 'zrihtate'''. K neučinkovitemu delu sicer včasih prispeva tudi nesodelujoč odnos članov društva s policijo in inšpektorji, je do društev kritičen Okreša, ki sicer podpira idejo ustanovitve živalske policije, tako da bi se "na vsakem območju določil eden ali dva policista, ki bi skrbela samo za živali". Tudi ideja nevladnega organiziranja živalske policije se mu ne zdi napačna, vendar bi se zato morale spremeniti pristojnosti društev.
Društvo proti mučenju živali LjubljanaStališče Vursa je tipičen primer prelaganja odgovornosti.
V ljubljanskem društvu proti mučenju živali v nevladno organiziranost živalske policije ne verjamejo. "Način, kako so društva organizirana zdaj, tega ne podpira. To je delo z inšpekcijskimi pristojnostmi, za kar bi bilo treba ljudi, ki danes delajo v društvu na prostovoljni bazi, izobraziti," poudarjajo. "Ne vemo, kako bi nadzor lahko opravljal nekdo, ki dela kot prostovoljec, medtem ko je v službi." Na to je opozorila že Tina Tement v diplomskem delu, v katerem je analizirala ureditev varstva živali pri nas in v tujini in predlagala ustanovitev živalske policije kot organa v pristojnosti Vursa. Mariborska pravna fakulteta je na tej osnovi pod vodstvom Mejre Festić pripravila predlog sprememb zakona o varstvu in mučenju živali. Trenutno so v fazi zbiranja zahtevanih 10 tisoč podpisov.
