V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače dobili danes, ostali večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju v letošnjem letu znaša 1291,52 evra bruto. Toda na ministrstvu za javno upravo si kljub temu, da jim je v izjemno kratkem času – imeli so le mesec in pol časa – uspelo postaviti sistem na novo, ne delajo utvar. "Sistem prenove je bil zelo kompleksen, in seveda ob taki razsežnosti ne pričakujemo, da bodo vsi zadovoljni," je dejala državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
"Na ministrstvu smo ves ta čas priprave novega sistema zagotavljali vso potrebno pomoč in se odzivali na vse težave ter dileme, ki so se pojavljale v praksi. Čaka naš še kar nekaj dela, a ob zavedanju, da delamo nekaj dobrega za naše javne uslužbence, ta trud ni bil zaman," je dodala in poudarila, da so na dnevni bazi prejemali ogromno vprašanj, tako pisno kot telefonsko. "Ugotovili smo nekaj napak, računskih in tehničnih in te smo seveda popravili," je še dodala.
Kot je napovedala, bodo spremljali izvajanje plačnega sistema v praksi in se odzivali na morebitne težave, če bo treba, bodo pripravili tudi kak popravek zakonodaje. Po njenih navedbah so že doslej sproti odgovarjali na vprašanja, na dan so jih pisno prejeli tudi do 200. "Tudi ta delovna skupina s sprejetimi stališči je kar precej pripomogla k temu, da so se dileme in vprašanja, ki so se pojavljala v praksi, sproti reševali in da so delodajalci javnega sektorja glede ključnih dilem in vprašanj sprejeli enotna stališča," je pojasnila.
"Ko po 15 letih postavljaš na novo tako kompleksen projekt, ne moreš predvideti vseh konkretnih situacij, zato smo se s sindikati dogovorili, da bomo imeli delovno skupino, ki se bo sproti odzivala na najpomembnejša vprašanja. Ta skupina se sestaja na tedenski ravni, obravnava vprašanja tako s strani uporabnikov kot s strani sindikatov z vidika tistega, kar se dogaja na terenu. Sproti se skupno dogovorimo, katera stališča smo zavzeli," pa je poudaril Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor.
"Če prenove ne bi sprejeli, bi masa plač še vedno rastla, in sicer zaradi avtomatizmov, ki so bili vgrajeni v prejšnjem sistemu. Tako pa reforma plač v javnem sektorju omogoča, da bomo postopoma uvedli spremembe, ki zagotavljajo javno finančno vzdržnost," pa je prepričan minister za javno upravo Franc Props.
Se pa je ministrstvu in sindikatom zataknilo pri vzpostavitvi sistema oz. kriterijev za nagrajevanje, tako da bo do 1. januarja 2026 veljal še stari sistem nagrajevanja, torej variabilni del. Sistem bodo takoj, ko zadihajo, začeli usklajevati s sindikati, je povedala državna sekretarka Ramšak Pešec. Pogačar pa je dodal, da bo znesek nagrajevanja za delovno uspešnost (kriteriji za to bodo še natančno določeni) lahko znašal do 30 odstotkov. Za nagrajevanje bo po novem imel pristojnosti predstojnik, torej bo predstojnik tisti, ki bo odločal o nagradah.
Nov sistem sicer omogoča tudi višje plačilo za delo ob vstopu v sistem, na začetku pa nekoliko počasnejše napredovanje, a obenem v prvih 10 letih kariere v javni upravi bo uslužbenec hitreje napredoval kot po zdajšnjem sistemu. Celotna sprememba sistema bo državo stala 1,4 milijarde evrov.
Na ministrstvu za javno upravo so še dodali, da rast plač – te bodo rastle postopoma, vse do 1. januarja 2028 – ne bo enak za vse, pač pa je prilagojen posameznim poklicem/sektorjem. Tako so pri pripravi novega sistema že upoštevali, ali se je v zadnjih letih kateremu od sektorjev plača že zvišala. Najbolj so profitirali tisti, ki se jim plača že vrsto let ni poviševala, med temi so tudi direktorji. Generalno gledano bo dvig plač v povprečju 22 odstoten (oz. 400 evrov), so še dodali na ministrstvu.
Več o samem dvigu plač po segmentih si lahko preberete tukaj.
dezurni@styria-media.si
Ne pričakujejo........... Oni so sigurno zadovoljni, barabe.