“Patologija ni nekaj, kar bi minilo, ko človek odraste. To je vzorec, ki ostane,” je ob torkovi predstavitvi raziskave o igrah na srečo med dijaki povedal Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Izrazil je tudi prepričanje, da rezultati ankete, izvedene februarja in marca na vzorcu 1.113 dijakov višjih letnikov na Goriškem, zahtevajo resen razmislek. “Pri dijakih je tveganje, da postanejo patološki igralci, petkrat večje kot pri splošni populaciji,” je pojasnil Makarovič.
Številke. Na FUDŠ opozarjajo tudi na to, da se le trije odstotki patoloških igralcev sami odločijo za pomoč oziroma zdravljenje, kar pomeni, da bi morali preprečevanju oziroma zdravljenju zasvojenosti z igrami na srečo posvetiti še toliko več pozornosti.
Na Goriškem bolj ozaveščeni
Raziskava je pokazala, da skoraj 14 odstotkov dijakov na Goriškem tvega težave zaradi pogostega igranja iger na srečo, 4,4 odstotka je takih, ki se že uvrščajo v kategorijo problematičnih igralcev, 2,6 odstotka pa jih ima hude težave in so že patološki igralci. Zanimivo je, da je dala raziskava, izvedena na Dolenjskem, zelo podobne rezultate, pri čemer se na Goriškem o tej problematiki vsaj govori, pa tudi mladi bolje vedo, kam po pomoč, medtem ko je na Dolenjskem ta ozaveščenost bistveno nižja.
