O mandatarstvu: to bo ta teden storil Pahor

Ta teden bi lahko bilo tudi bolj jasno, ali se bo šesterici strank, ki se pod vodstvom Marjana Šarca pogaja o vsebini koalicijske pogodbe, uspelo uskladiti o ključnih ciljih.

Pahor je za ponedeljek in torek vodje poslanskih skupin povabil na formalne pogovore o mandatarskem kandidatu, ki ga mora DZ predlagati do 22. julija. V ponedeljek se bodo pri Pahorju zvrstili vodje poslanskih skupin SDS, LMŠ, SD, SMC in Levice, v torek pa še NSi, SAB, DeSUS, SNS in predstavnik narodne skupnosti.

V pogovorih z vodji poslanskih skupin bo predsednik republike najprej preveril, ali v DZ obstaja dovolj načelne podpore, da poveri mandatarstvo predsedniku na volitvah zmagovalne SDS Janši. Pahorju se zdi namreč prav, da prvak relativne zmagovalke volitev prvi dobi priložnost za sestavo vlade.

Če pa od poslanskih skupin še ne bo dobil dovolj jasnih stališč, da bi lahko ocenil, kdo ima že podporo večine v DZ, je Pahor napovedal, da bo konec tedna opravil še en krog pogovorov s poslanskimi skupinami, ki v začetku tedna še ne bi imele jasnega stališča. Če tudi po koncu vseh posvetovanj s poslanskimi skupinami jasnega odgovora na vprašanje o večinski podpori ne bo, bo mandat podelil Janši.

"Zdaj gre za odločitve vodij poslanskih skupin. Če bom lahko iz njihovih stališč razbral jasno voljo, bom imel toliko lažje delo. To si tudi želim," je Pahor dejal v soboto ob robu srečanja pod Najevsko lipo.

Po opravljenih pogovorih bo Pahor, kot je pojasnil, govoril še s potencialnim kandidatom za predsednika vlade. "Moram dobiti njegovo soglasje, torej je tu še nekaj pogovorov, ki me čakajo po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin," je napovedal.

Če bi Pahor podelil mandat Janši, bi ta sicer lahko tudi naknadno, če bo ugotovil, da vlade ne more sestaviti, umaknil soglasje k mandatarstvu in do glasovanja o njem v DZ ne bi prišlo. V DZ pa še niso razrešili dileme, ali bi bil s tem prvi krog iskanja mandatarja, kot ga predpisuje ustava, že končan in bi se nadaljeval drugi krog. Je pa ustavni pravnik Igor Kaučič za Radio Slovenija zatrdil, da bi bil prvi krog izčrpan šele tedaj, ko bi DZ kandidata zavrnil. Torej mora v DZ priti do glasovanja o kandidatu, ki ga predlaga predsednik republike, meni Kaučič.

Je pa Janša tudi napovedal, da bi v primeru, če bi se ugotovilo, da potrebno parlamentarno večino uživa nekdo drug, mandata ne bi sprejel. Pod vodstvom predsednika na volitvah drugouvrščene LMŠ Šarca namreč potekajo pogovori šestih strank (LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS) o sestavi koalicije.

Kaj bo slišal

V LMŠ bodo tako Pahorju v ponedeljek povedali, da stranka ne bo šla v vlado s SDS in da se pogovarjajo s skupino strank o oblikovanju koalicije. Se pa po Šarčevih besedah s Pahorjem strinjajo, da je prav, da relativni zmagovalec na volitvah dobi prvo priložnost kot mandatar.

Šesterica strank v vsebinsko usklajevanje koalicijske pogodbe

Omenjena šesterica bo prihodnji teden nadaljevala vsebinske pogovore o koalicijski pogodbi. Predstavniki strank so se minuli teden dogovorili za projektno koalicijsko pogodbo, kar po Šarčevih besedah pomeni, da ta ne bo dolgo gradivo na stotih straneh, ampak se bodo dogovorili, kateri projekti so ključni za Slovenijo in jih bodo izvajali poleg reševanja tekočih problemov.

Stranke so Šarcu posredovale svoje predloge, kaj so po njihovem mnenju ključne zaveze, ki bi jih morali vključiti v koalicijsko pogodbo. Pogajalske skupine šestih strank so jih na petkovem srečanju že začele pregledovati in se pogovarjati o vsebini koalicijske pogodbe.

Kako daleč so prišli, niso želeli razkriti, so pa napovedali, da bodo njihove delovne skupine pogovore intenzivno nadaljevale, pričakovati pa je ločene pogovore o vsebinah posameznih resorjev.

V tem tednu bi tako že lahko bilo bolj jasno, ali bo šesterici strank uspelo najti najmanjši skupni imenovalec glede ključnih razvojnih projektov ali pa se bodo razlike med njimi izkazale za nepremostljive.

Njihovi pogledi na to, kaj je ključnega pomena za razvoj države, se namreč razlikujejo. Vse stranke sicer kot eno od prednostnih nalog navajajo ureditev razmer v zdravstvu, pri čemer pa so načini, kako bi to dosegli, različni.

Poleg ureditve zdravstva v LMŠ denimo kot prioritetni projekt vidijo varnostna vprašanja, v SAB pa tudi rešitve za upokojence in mlade ter spremembo volilnega sistema. V SD med prednostnimi nalogami navajajo ureditev prekarnega dela in delovanje sodstva, NSi pa pričakuje uresničitev odločb ustavnega sodišča in dvig splošne dohodninske olajšave.

NSi se sicer o morebitnem koalicijskem sodelovanju ne pogovarja le s Šarcem, pač pa tudi z zmagovalcem volitev Janšo.

Je pa iz usklajevanj o koalicijski pogodbi trenutno izključena Levica. Šarec namreč predstavnikov te stranke na pogovore ni povabil, se je pa z njimi na pogovoru o morebitnem projektnem sodelovanju sestal ločeno. Koordinator Levice Luka Mesec Šarca razume tako, da so "na rezervi" oz. se Šarec nanje obrača za podporo njegovemu morebitnemu mandatarstvu, pri čemer jih je pozval, naj predstavijo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni to narediti.

O tem, pod kakšnimi pogoji je Levica pripravljena podpreti sredinsko vlado, ne da bi se hkrati odpovedala svojemu programu, bo predvidoma prihodnji teden odločal svet stranke.