Rebalans. “Vsa opozicija bi morala stati v tem krogu, poklekniti in se državljanom opravičiti ter reči, da bo naredila vse in pomagala ta voz vleči iz gnoja,” je bil včeraj na izredni seji državnega zbora ob rebalansu z nasveti sočen Franc Pukšič iz SLS.
A tudi opozicija ni skoparila s kritikami na račun varčevanja, kot si ga je zamislila koalicija, in je povedala, da rebalansa ne bo podprla. Poleg vsebine rezov so napadali neznosno hitenje. Jožef Jerovšek iz SDS jim je vrnil: “Če hitenje ni dobro, zakaj ste pa potem sprinterko kandidirali v parlament? Sem mislil, da zato, da bo stranka okretnejša.”
Produktivnost je problem
Boštjan Vasle, šef urada za makroekonomske analize in razvoj, je v uvodu seje včeraj opomnil, da Slovenija pri produktivnosti dosega le 60 odstotkov evropskega povprečja in da v tem trenutku niti ena panoga ne dosega povprečja. Po njegovem mnenju je razlog to, da imamo v strukturi gospodarstva še vedno “razmeroma majhen del tehnološko zahtevne industrije”, tista, kolikor je je, pa je premalo produktivna. Vlaganja v raziskave in razvoj so po njegovih besedah zadostna, a jih “slabo izkoriščamo”, problem so tudi neučinkovitost v izobraževalnem sistemu in naraščajoči stroški dela.
Samoanaliza šolstva
“Korak, ki ga delamo, ni preprost, je pa nujen. Ni lažje poti od tega, kar delamo,” pa je poslancem rebalans in varčevalni superzakon utemeljil premier Janez Janša. Zatrdil je, da je to šele prvi korak in da sledijo večje reforme, saj gospodarske rasti ne bo brez tega, da se “trg dela naredi prožnejši”. Šolska reforma je nujna zaradi velikega neskladja med “profili, ki jih producira naš izobraževalni sistem, in tem, kar potrebujemo”. Janša zato meni, da mora vsaka šola analizirati, kje so njeni diplomanti in koliko jih je sploh dobilo zaposlitev.
O rebalansu in zakonu za uravnoteženje javnih financ bodo poslanci glasovali danes. Podpora pa ni vprašljiva, saj ima za sprejem koalicija povsem dovolj glasov.