Poznega julijskega popoldneva so četverico poklicali na pomoč v enega od stanovanjskih blokov v Brežicah. Renato Vintar, Klavdijo Putrih, Bojana Novoselca in Gregorja Kunaja je na kraju pričakal povsem zadimljen hodnik stanovanjskega bloka, močno pa se je kadilo tudi skozi okno enega izmed stanovanj.
"Pred stanovanjskim blokom je čakala starejša gospa, ki nam je povedala da v osmem nadstropju gori v stanovanju. Najprej sem pomislila, da bo potrebno hitro pomagati osebi, ki je v stanovanju, prav tako pa evakuirati ostale stanovalce bloka," tedanje dogodke opisuje Putrihova, ki je v policiji zaposlena že 10-to leto.
Vrata so takoj podrli
Policista sta se takoj odločila, da vdreta v stanovanje, zato sta se najprej z vso silo zagnala v vrata in jih podrla.
"Povsod je bilo veliko dima. Slaba vidljivost in zelo oteženo dihanje. Te občutke je nemogoče opisati. Sam sem najprej pomislil samo na to ali je kdo v stanovanju. Vedel sem, da je potrebno čim hitreje ukrepati. S samim nasilnim vstopom je bilo pa kar nekaj težav, saj so se vrata vdala šele po večkratnih sunkovitih brcah," dodaja Kunaj, ki je policist že šest let.
Putrihova pravi, da niti pomislili niso, da se ne bi lotili čisto vsega, kar je možno, da bi preprečili širitev ognja, ki je grozil, da bo poškodoval ljudi in še bolj uničil premoženje.
"Nič nismo razmišljali, kaj nas lahko čaka za vrati," poudarja.
Videli niso praktično ničesar
V stanovanju, kjer se zaradi gostega dima ni videlo praktično nič, so našli 24-letnega moškega, ki je močno bruhal in kazal znake zastrupitve, odzival se ni.
"V samem času reševanja na hitro pomisliš tudi na najslabše, prav tako pa v tem istem trenutku že razmišljaš, kako boš v takem primeru ukrepal. Gospoda je bilo denimo težko vrniti k zavesti. Ni se odzival, nato pa je vse oteževal še gost dim, ki se je valil v prostor in zelo slaba vidljivost. Prav tako je kazal vidne hude znake zastrupitve," dodaja Kunaj.
Policista Novoselc in Kunaj sta premagala vse ovire in že nekaj minut kasneje poškodovanega predala reševalcem oziroma zdravstvenemu osebju.
"Sosed v istem nadstropju je sicer prej tudi že sam poskušal priklicati stanovalca, prav tako pa nam je dal mokro brisačo s katero na ustih so policisti vstopili v stanovanje. Prav tako pa je poskušal prezračiti hodnik nadstropja z odpiranjem vrat na podstrešje," poudarja Kunaj.
Sosed, ki je policistoma nosil mokre brisače in jima s tem pomagal pri reševanju, pa je ob tem tvegal tudi lastno zdravje in življenje. Po reševalni akciji je moral namreč tudi sam v bolnišnico na opazovanje, zaradi bojazni, da se je zastrupil.
Policistki rešili ostale
V vsem tem času pa sta policistki pomagali, da je blok nemudoma zapustilo okoli 30 stanovalcev, ki so bili tedaj v objektu.
"Glede da je to bilo v najvišjem nadstropju večina stanovalcev ni vedela kaj se dogaja. Kaj bi se dejansko lahko zgodilo pa se zaveš ko je vsega konec in popusti adrenalin," dodaja Putrihova.
Črni scenariji, ko popusti adrenalin
Ob ogledu pogorišča se je izkazalo, da je mladenič na štedilniku pozabil hrano in medtem, ko se je ta kuhala v drugem prostoru zaspal. Zaradi zažgane hrane je stanovanje zapolnil dim. Vse skupaj bi se za 24-letnika lahko končalo še bolj tragično, če pomoč ne bi prišla pravočasno ali če bi razneslo plinsko jeklenko v bližini štedilnika.
"Ko je popustil adrenalin, sem sam pri sebi pomislil, kaj vse bi se lahko zgodilo," dodaja Kunaj.
Dober občutek, drugega ne potrebujejo in niti ne želijo
Četverica pravi, da je celotno reševanje stanovalcev v objektu, ki jim je grozilo ognjeno upostošenje, potekalo neverjetno hitro. Strah jih ni bilo. Popolnoma enako kot tedaj, pa bi se odzvali in ravnali kadarkoli, če bi se ponovno znašli v podobni situaciji. Brez pomisleka.
Sebe zaradi te pomoči sicer nimajo za junake. Kdo pa so zanje junaki? "Vsak, ki pomaga človeku v stiski oziroma, ko ta rabi pomoč," odgovarja Putrihova. Njen kolega pa jo še dopolni. "Vsak, ki brez razmišljanja, ne glede na posledice, pomaga. V tem primeru bi bil to nedvomno sosed stanovalca, ki je tvegal zastrupitev z dimom."
Javno izpostavljanje oziroma medijska pozornost, ki so jo bili deležni po tej reševalni akciji, jim je bila prej v breme kot osebno zadovoljstvo. Veliko več jim pomeni hvaležnost, ki so jim jo izkazali stanovalci bloka, ki so jih rešili pred požarom, še preden se na kraj prispeli gasilci.
"Po končani evakuaciji in ko smo se vsi nahajali zunaj, so do nas pristopili stanovalci ter se zahvalili, ker smo jih vse obvestili o požaru v bloku in jim pomagali," poudarjata Putrihova in Kunaj.
Po okrevanju po hudi zastrupitvi jih je obiskal tudi mladenič, ki so mu rešili tako življenje kot dom, saj bi od njega lahko ostalo le pogorišče.
"Nekaj dni po dogodku se je zglasil na policijski postaji in se nam zahvalil. Prav tako se mi zahvali vsakič, ko se srečava na ulici in če je le možno to pove še komu," zaključi Kunaj.
Včasih ko sem bil policist sem tako enkrat na mesec postal junak pa me niso šljivili pet posto hehe. Enkrat sem zvlekel tipa iz gorečega stanovanja. pač je bil žal že mrtev ga niso mogli oživet...šef ni niti omenil na… ...prikaži več sestanku, kaj šele mesečna nagrada... ma kakšno odlikovanje neki hehehe to je bilo za inšpektorje ki so bili pobrateni z direktorjem. Saj je lepo da pohvalijo, dobra dejanja je treba nagradit. Samo pravim kako včasih niso na to če si bil "navaden" policist...razen seveda če se je pojavilo v časopisih.. Potem je bil vik in krik.