Razvpiti Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je namreč nekatere pravice zamrznil dokler ne bo rast BDP dva ali več 2,5 odstotka, podobno tudi zakon, ki je prinesel 15 dni več v celoti plačanega očetovskega dopusta.
Najprej sociala
Zvišala se bo tudi denarna socialna pomoč, osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se računajo vse socialne pomoči, se bo zvišal za slabih dvajset evrov (na 288,81 evra).
Vse to pa si lahko obetamo šele v letu 2016, saj je Zjuf predvidel, da njegove določbe veljajo tudi še v letu, ki sledi letu, v katerem smo dosegli predpisano rast.
Odločilne bodo morda stotinke
Šopek drugih pravic pa še visi v zraku, saj so vezane na določbo, da mora rast preseči 2,5 odstotka. Urad za makroekonomske analize in razvoj je za lani napovedal točno 2,5-odstotno rast, enako tudi Mednarodni denarni sklad. Ali jo bomo dejansko tudi presegli, pa bodo izračunali statistiki. Podatke za zadnje tri lanske mesece bodo predvidoma objavili konec februarja, če bo rast višja kot 2,5 odstotka, pa mora vlada ugotovitev skladno z Zujfom objaviti v Uradnem listu do 30. septembra.
Velika sprostitev v javnem sektorju
Če bo rast presegla 2,5 odstotka, bodo zadovoljni zaposleni v javnem sektorju. Konec bo omejitev zaposlovanja, prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju, omejitev števila dni letnega dopusta in prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za zaposlitev. Tudi za vse te določbe velja, da se bodo sprostile šele z letom 2016, na ministrstvu za javno upravo pa že opozarjajo, da se bodo proračunski uporabniki morali držati svojih finančnih načrtov. Marsikje tako že imajo odobrene zaposlitve, a ne denarja za plače.
Odmrznil se bo tudi peti razred za državne štipendije, pomoč ob rojstvu otroka ne bo več vezana na cenzus, prav tako ne dodatek za veliko družino, za nadomestila ne bo več veljala omejitev dvakratnik povprečne plače, ampak bodo lahko do 2,5-kratnika, starševsko in očetovsko nadomestilo pa ne bo več znižano, ampak se bo izračunalo od sto odstotkov osnove (poenostavljeno rečeno od celotne plače, zdaj je znižano na 90 odstotkov).
Za trideset dni dopusta otroka načrtujte v letu 2018
Vsem, ki bodo očetje postali v letu 2016, pa se obeta tudi pet dni več v celoti plačanega očetovskega dopusta. Zdaj ga lahko v kosu izkoristijo 15 dni, v letu 2016 (če bo lanska rast presegla 2,5 odstotka BDP) ga bodo imeli 20 dni, leta 2017 25 in leta 2018 30 dni. Ko se bo pravica do 15 dni več dopusta postopno uveljavljala, bo treba vsako leto iz proračuna nameniti dodatnih 5 milijonov evrov.
Vse je kao "višje" samo plače niso višje, zadeve v trgovinah pa so najmanj 3x dražje in z isto plačo si lahko privoščimo še manj kot pred leti. Premo sorazmerje ne štima že več let in trgovci samo večajo svoje… ...prikaži več marže. Malo bom odšla stran od te teme in se dotaknila naprimer tega:Predvsem me kot žensko zmoti to, da so cene pri izdelkih za vsakdanjo nego in higieno tako visoke. Ti izdelki so v današnjem času že NUJA in so potrebni kot kruh.Kdo ureja davčne stopnje? Tudi to se mora urediti ljudem v prid. Gremo ajde izboljšajmo Slovenijo.
Več kot skrajni čas, pa ne samo v javnem sektorju. Vsak evro, ki ga nek revež ali nekdo iz "srednjega" sloja dobi, gre takoj v trgovine za najbolj nujno in se takoj vrača v državni proračun, denar kroži, ... Vsak… ...prikaži več evro, ki ga dobi že tako ali tako prebogata baraba (super redki so tisti, ki so bogati na pošten način), gre samo na bančni račun in tam stoji.
Joj, kaka nora država. Sredi gozda delamo ležeče policaje in rišemo prehode za pešce. Za srne mogoče?