Obetajo se nove prepovedi

Mineva leto dni, od kar so vse plastične nosilne vrečke postale obvezno plačljive. Izjema so zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so na voljo za nepredpakirana sveža živila, na primer sadje, zelenjava in delikatesa, a je veliko trgovcev ponudilo potrošnikom trajnostne plastične (mrežaste) vrečke, ki se lahko operejo in večkrat uporabijo. 

Slovenija je s spremembo sledila evropski direktivi. Septembra je sledil drugi korak, in sicer umik plastičnih vrečk pri blagajnah. 

Evropska direktiva je državam dala možnost, da se glede prepovedi uporabe zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk za nepredpakirana živila odločijo same. Na Ministrstvu za okolje in prostor RS poudarjajo da bi imela popolna ukinitev plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave lahko negativne posledice. S tem ko so potrošnikom na voljo nepredpakirana živila, lahko potrošniki sami izberejo količino živil, ki jih kupijo, kar pomeni manj odpadne hrane. Kot drugo pa navajajo dejstvo, da takšen način prodaje sadja in zelenjave prispeva k manj embalaže v fazi proizvodnje in prodaje. "Če bi bile uvedene omejitve glede zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, bi to lahko povzročilo negativen učinek na povečanje odpadne hrane, za katero imamo tudi cilj zmanjšanja 50 odstotkov do leta 2030. Trgovci bi morda začeli ponujati več predpakiranih živil, kar pa bi povzročilo tudi več odpadne embalaže. Zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za nepredpakirana živila, so iz vseh teh razlogov zaenkrat tudi izključene iz okoljskega cilja zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk."

Podatki o porabi drugih plastičnih nosilnih vreč so spodbudni, saj kažejo, da je njihova potrošnja zmanjšala bolj kot potrošnja zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. 

Pozitivni odzivi na spremembe

Trgovci opažajo, da so kupci spremembe dobro sprejeli. V Spar Slovenija so v 2019 opazili občuten padec prodaje plastičnih vrečk glede na preteklo leto. Kupci so odlično sprejeli mrežaste vrečke za večkratno uporabo, ki so na voljo na oddelku sadja in zelenjave, na vseh postrežnih oddelkih pa imajo kupci možnost uporabe lastne steklene ali plastične embalaže, ki jo prinesejo s seboj.

V Lidlu, kjer so z blagajn umaknili plačljive plastične vrečke že junija 2018, opažajo, da kupci pogosto posegajo po plačljivi trajnostni nakupovalni torbi in papirnatih alternativah, vse več pa je tudi takšnih, ki nakupujejo s svojo lastno vrečko. Ta trend opažajo tudi v primeru nepakirenage sadja in zelenjave ter nepakiranih oreščkov. Že kmalu bodo kupcem ponudili tudi trajnostno vrečko za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo.

Nad odzivom kupcev na vsesplošno zmanjšanje plastike so pozitivno presenečeni tudi v Hoferju. Kot opažajo kupci vse pogosteje prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo, "poslužujejo pa se tudi prazne kartonske embalaže iz naših pakirnih polic, ki jo sicer predamo naprej v reciklažo". Čedalje več kupcev uporablja biorazgradljivo vrečko za sadje in zelenjavo, pozitivno pa so sprejeli tudi biorazgradljivo klasično vrečko na blagajni in vrečko Manj je v(r)eč, od katere 5 centov namenjajo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode. 

Profimedia

Nova prepoved od 3. julija 2021 dalje

Na območje celotne Evropske unije bo 3. junija 2021 stopila v veljavo prepoved plastičnih slamic, plastičnega pribora in plastičnih palčk za ušesa, ki je določena v Direktivi o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP direktiva). Poleg naštetih proizvodov bodo prepovedani še plastični krožniki, posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnje zaužitje na kraju samem ali za odvoz in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, posode za pijače iz ekspandiranega polistirena, skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena in izdelki iz plastike, razgradljive z okso oksidacijo. Gre za izdelke, ki že imajo ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu. 

Prepoved plastenk ni predvidena, so pa postavljeni cilji za omejevanje uporabe plastenk. Tako je določeno, da bi morali do leta 2025 ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa do 90 odstotkov. Prav tako je predvideno, da bi morali do leta 2025 v plastenke iz PET vključiti 25 odstotkov reciklirane plastike oz. 30 odstotkov v vse plastenke od 2030 dalje. Poleg tega bodo morali biti pokrovčki povezani s plastenkami. Vse to naj bi pripomoglo k zmanjšanju porabe naravnih virov za izdelavo plastenk in k zmanjšanju onesnaževanja okolja s plastiko. 

Trgovci se že pripravljajo

Čeprav je uveljavitev direktive SUP še oddaljena, se trgovci že pripravljajo. Eden ciljev, ki so si jih zastavili v Lidlu, je, da bodo do konca 2019 prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor ter vatirane palčke s plastičnim delom. Do konca 2019 so tako s prodajnih polic že umaknili vatirane palčke s plastičnim delom in jih nadomestili z različico s papirnatim delom. V poletnem času, ko je sezona piknikov, so kupcem ponudili alternative plastiki za enkratno uporabo (papirnati krožniki, skledice in kozarci ter pribor iz lesa), s 1. januarjem 2020 pa uresničujejo še preostanek zavez za leto 2019. 

Za leto 2020 je cilj zmanjšati plastiko na ravni celotnega podjetja. Skupaj z dobavitelji njihovih blagovnih znamk bodo iskali rešitve za bolj trajnostne materiale. Poleg že prej omenjene trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo bodo kupcem ponujali le še piknik izdelke iz materialov naravnega izvora (npr. les, papir). Pristopili bodo k iniciativi "Science Based Targets", ki je najbolj prepoznavna mednarodna znanstvena metoda za zmanjševanje emisij in je vezana na okoljske cilje pariškega sporazuma iz leta 2015. Do leta 2025 nameravajo pri svojem poslovanju za 20 odstotkov zmanjšati uporabo plastičnih materialov in zagotoviti, da bo leta 2025 vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana na način, da jo bo mogoče 100-odstotno reciklirati ali ponovno uporabiti. 

Nadomeščajo z okolju prijaznimi izdelki

Nove predvsem pa učinkovite rešitve za zmanjševanje količine plastičnih odpadkov ves čas iščejo tudi v Spar Slovenija. Pri vseh izdelkih lastnih blagovnih znamk tako postopoma umikajo plastično embalažo, ki jo nadomešča kartonska embalaža. "Obenem pa smo v ponudbo umestili širok nabor okolju prijaznih izdelkov za enkratno uporabo, kot so krožnički in kozarčki iz papirja ter sladkornega trsa in žličke, noži iz lesa in bambusa. Eden od inovativnih okolju prijaznih izdelkov je tudi mrežica, v kateri so pakirani nekateri biološki izdelki Spar Natur pur. Vrečka je izdelana iz celuloznih vlaken in razgradljiva na kompostu, zaščitna folija pa je narejena iz obnovljivih virov (koruznih storžev)," pojasnijo na primerih. Ob tem naštejejo tudi linijo čistil Splendid Nature, pakirano v embalažo, primerno za reciklažo, in opremljeno z znakom okoljske marjetice. Kupcem nudijo tudi 100 % biorazgradljive torbe iz sladkornega trsa, ki se lahko kompostirajo in 100 % razgradijo na okolju prijazen način. V 2020 nadaljujejo tudi z ekološko akcijo "Očistimo reke". Do zdaj so v okviru akcije očistili že šest slovenskih rek in Blejsko jezero. 

Profimedias

Že ponujajo alternativo

V Hoferju so uresničili napoved, da bodo do konca leta 2019 umaknili vatirane palčke s plastičnim delom in plastične izdelke za enkratno uporabo. Zadnji delovni dan leta 2019 so tako iz prodaje vzeli še preostalo količino omenjenega blaga in jo donirali socialnim organizacijam, s čimer so držali svojo obljubo in obenem poskrbeli, da izdelki niso ostali zavrženi. 

Kupcem so tako že lani ponudili alternativo v obliki vatiranih palčk s papirnatim delom, krožnikov in kozarcev za enkratno uporabo iz lepenke, pribora za enkratno uporabo iz lesa, kovinskih slamic in številnih drugih izdelkov. V prihodnje bodo tudi oni svojim kupcem ponudili mrežaste vrečke za sadje in zelenjavo. 

Še naprej bodo zasledovali cilje projekta "Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj." ter se reševanja problematike odpadne embalaže lotili strateško. Do konca leta 2025 nameravajo celotno količino embalaže izdelkov lastnih blagovnih znamk zmanjšati za 15 odstotkov in omogočiti, da bo do konca leta 2025 vso embalažo izdelkov lastnih blagovnih znamk mogoče 100-odstotno reciklirati. 

Potrebna bo poglobljena raziskava 

V Mercatorju opozarjajo, da bo "za relevantne ocene o konkretnih spremembah pri prodaji plastičnih vrečk moralo preteči več časa, narejena pa bi morala biti bolj poglobljena raziskava o vedenju potrošnikov". Primerjava podatkov o prodanih nosilnih plastičnih vrečkah za leti 2018 in 2019 kaže, da so kupci spremembe dobro sprejeli, saj je bilo prodanih precej manj "običajnih" nosilnih plastičnih vrečk, je pa nekoliko narasla prodaja velikih nosilnih vrečk za pogosto uporabo. 

Pozitivno so bile sprejete tudi trajne vrečke na oddelkih sadja in zelenjave, kjer so še vedno v uporabi tudi brezplačne plastične vrečke, ki služijo kot primarna embalaža za artikle v rinfuzi. "Če bi tudi na to področje posegel zakon, bi verjetno opazili enake trende kot pri klasičnih nakupovalnih vrečkah," menijo v Mercatorju. Kupcem so ponudili tudi 100-odstotno reciklirane nakupovalne gajbice in nakupovalne vrečke, narejene pretežno iz trave, uvedli so okolju prijazno linijo izdelkov za enkratno uporabo z znakom FSC iz čiste celuloze (kozarci, krožniki, slamice), ki bo nadomestila linijo istovrstnih plastičnih izdelkov. 

Kupci lahko tudi v prihodnje pričakujejo novosti, v dogovorih so tudi s posameznimi dobavitelji izdelkov njihove blagovne znamke o zamenjavi embalaže v okoljsko bolj sprejemljivo. "V Mercatorju pa želimo delovati tudi premišljeno in strokovno podprto, saj se marsikatera 'hitra' rešitev lahko izkaže za ne ravno trajnostno. Brez celovitih sprememb predvsem v načinu razmišljanja in vedenja si ne moremo obetati pravih rezultatov. Samo zamenjava plastike za neki drug material, ki se le v zadnji fazi uporabe izkazuje za bolj sprejemljivega, na dolgi rok nima želenih učinkov, saj moramo upoštevati celoten življenjski cikel materialov," opozarjajo.

Za zmanjšanje plastičnega pribora
11. novembra 2019 je ministrstvo za okolje s Turistično gostinsko zbornico podpisalo kodeks o zmanjšanju uporabe plastičnega pribora v gostinskih dejavnostih. Gostinci, ki pristopijo h kodeksu, se prostovoljno zavežejo, da v svojih gostinskih obratih od 1. januarja 2020 ne ponujajo plastičnih slamic, plastičnih krožnikov, plastičnih lončkov in plastičnega jedilnega pribora.
Novembra je bil podpisan tudi sporazum s Skupnostjo občin Slovenije o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. K dogovoru, ki je prostovoljen, lahko kadarkoli pristopi občina, ki v okviru svojih aktivnosti organizira različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov, kjer se ne nudi plastičnega pribora (plastična slamica, plastični krožnik, plastični lonček ali plastični jedilni pribor). 

Na udaru še drugi izdelki

Pri ostalih plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, katerih uporaba se omejuje z direktivo SUP, je predvideno zmanjšanje potrošnje na nacionalni ravni, nove zahteve glede zasnove in označevanja ter dodatne obveznosti proizvajalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. 

Proizvodi, za katere bo treba zmanjšati porabo, so posode za živila, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnjo porabo na kraju samem ali za odnašanje, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, ter lončki za pijače, vključno z njihovimi pokrovi.

dezurni@zurnal24.si