Kot je danes izpostavil minister za okolje Andrej Vizjak, so veljavni postopki preobsežni in časovno zamudni, kar nosi posledice tudi v finančnem vidiku. Spremembe Gradbenega zakona (GZ-1) in Zakona o urejanju prostora tako v luči debirokratizacije in digitalizacije skrajšujejo obseg in trajanje postopkov ob tem, da ''ohranjamo koncept, kot ga je zastavil gradbeni zakon iz 2018 in sistem zgolj izboljšujemo,'' kot je pojasnil Vizjak, ''pri čemer ne posegamo v razmeroma visoke standarde varstva okolja in pravico sodelovanja javnosti glede na določbe Aarhuške konvencije in evropske zakonodaje''.
Ključne vsebinske rešitve gradbenega zakona
Posodablja se proces pridobivanja gradbenega dovoljenja. Postopek bo skrajšan na 30 dni, začel pa se bo lahko brez izkazanega lastništva, ki se jo izkaže pred izdajo gradbenega dovoljenja. To bo omogočilo vzporedno vodenje postopka. Investitorji bodo lahko pridobili vsa potrebna dokazila, če stranski udeleženci ne bodo temu nasprotovali.
Poenostavljeno bo tudi pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Odslej bo zadoščala ugotovitev nadzornika, da je gradnja skladna z načrti, prav tako pa ne bo več zahteve po ovoju stavbe in fasade pred izdajo uporabnega dovoljenja. Tudi gradnja na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja za objekte, ki ne potrebujejo okoljske presoje, bo olajšana.
Spremenile se bodo določbe, ki se nanašajo na legalizacijo. Kot so pojasnili iz MOP, se omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Obenem je določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje.
Odmera komunalnega prispevka se bo po predvidenih spremembah izvajala po pridobitvi gradbenega dovoljenja, še pred začetkom gradnje. Inšpekcijski nadzor bo razširjen na občinske redarje. Tako bo povečano število nadzornikov pri manj zahtevnih in enostavnih objektih.
Spremembe tudi pri Zakonu o urejanju prostora
Na področju prostorskega načrtovanja se obetajo številne novosti, med drugim bo pri državnih prostorskih načrtih ustanovljena projektna skupina.
Predlagalci zakona ocenjujejo, da se bo vsaj za polovico skrajšal rok izdelave občinskih prostorskih in podrobnih prostorskih načrtov. Birokratska poenostavitev bo pohitrila postopke umeščanja objektov v prostor in tudi same gradnje, so še pojasnili. Med drugim so predvideni vzpostavitev projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, integracija celovite presoje vplivov na okolje v postopku priprave prostorskih izvedbenih aktov in možnost spremembe namenske rabe s sprejemanjem OPPN. Spremembe predvidevajo tudi vzpostavitev vzporednega vodenja postopkov načrtovanja posegov v prostor ter postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Predvidena uveljavitev sprememb je do 1.6.2022. Kot je dejal minister, v MOP pričakujejo, da bo obravnava zakonov v državnem zboru že jeseni, sprejetje pa predvidoma v oktobra ali novembru. Izrazil je še upanje, da bo uveljavitev mogoča že v začetku prihodnjega leta.