Minister za finance Andrej Šircelj je 2. novembra na novinarski konferenci predstavljal učinke Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, kot so jih ocenili na ministrstvu za finance. "Mi smo se s to oceno, dinamično oceno, približali dinamični oceni Mednarodnega denarnega sklada. Mednarodni denarni sklad je ocenil finančni učinek 0,85 odstotka bruto domačega proizvoda. Mi smo ga ocenili na 0,83 odstotka bruto domačega proizvoda. Se pravi, zelo blizu," je povedal Šircelj.
Do te ocene, na katero se je skliceval Šircelj, pa ni mogoče priti. "Predstavitev dinamičnih finančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki smo jo pripravili na Ministrstvu za finance, je dostopna na spletni strani. Za dokumente Mednarodnega denarnega sklada se, prosimo, obrnite na njih," so nam na ministrstvu za finance odgovorili na prošnjo, da nam posredujejo celotno analizo učinkov, ki so jo pripravili, in oceno Mednarodnega denarnega sklada, na katero se je skliceval Šircelj.
A te ocene učinkov nam tudi na Mednarodnem denarnem skladu ni uspelo dobiti. "Nimamo dodatnih komentarjev na posamezne zakone ali ocene njihovih morebitnih učinkov," nam je odgovoril Boris Balabanov in nas usmeril na poročilo iz leta 2025. To je zadnja ocena slovenskega gospodarstva in politik, ki jo je Mednarodni sklad naredil na podlagi posvetovanja po IV. členu. V tej publikaciji seveda ni niti besede o interventnem zakonu, saj takrat predlog zakona še ni obstajal.
Da te ocene ni mogoče videti, je toliko bolj zanimivo, ker so nam namignili, da ni tako podobna izračunom ministrstva za finance, kot je trdil Šircelj in s katerimi je želel omiliti oceno, ki jo je pripravil Fiskalni svet.
650 ali 850 milijonov, kje jih bomo dobili?
A kljub vsemu ocene učinkov niso tako različne, da mi zameglile osnovno vprašanje.
Statični učinek je ocena učinkov brez upoštevanja sprememb v obnašanju (na primer, da boste zaradi višje plače več trošili). Ministrstvo za finance ga ocenjuje na 850 milijonov evrov, Fiskalni svet na 1,2 milijarde evrov. Dinamični učinek pa skuša upoštevati tudi spremembe v obnašanju. Ministrstvo za finance ga ocenjuje na 650 milijonov evrov, fiskalni svet pa prvo leto na okrog 800 milijonov evrov. V vsek primerih je ta učinek izpad prihodkov v proračunu za prihodnje leto, ključno vprašanje pa je, z rezi katere načrtovane porabe ga bomo nadomestili.
Prostora za povečevanje proračunskega primanjkljaja v predlogu proračuna za prihodnje leto ni, znaša namreč 2,9 odstotka BDP in je tik pod dovoljenimi tremi odstotki. Že pri tem, kako bomo brez dodatne luknje, ki bi jo povzročil interventni zakon, dosegali ta maksimalni dovoljeni primanjkljaj, je več vprašanj kot odgovorov.
Med prihodki je predvideno, da naj bi država prodala za 303 milijone evrov zgradb in prostorov, katere stavbe naj bi prodali, pa ni jasno. Doslej najvišji znesek iz tega naslova je bil leta 23 milijonov evrov, leta 2022, dolgoletno povprečje pa je deset milijonov evrov na leto, je v oceni proračunskih dokumentov opozoril Fiskalni svet.
Pri odhodkih je kar nekaj podobnih neznank. Stroški dela naj bi se znižali za 2,9 odstotka, čeprav naj bi se plačna reforma, ki bi prinesla 6,5 odstotka višjo povprečno plačo, nadaljevala. Tu striže za 500 milijonov evrov, je ocenil Fiskalni svet. Čeprav je predvidena uskladitev socialnih transferjev z inflacijo za 3,7 odstotka, je bilo v predlogu proračuna predvideno znižanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom za 14,9 odstotka. Kako bi prišli do tega znižanja, ni jasno.
Za 300 milijonov evrov bodo bolj gospodarni
Minister za finance torej doslej ni pojasnil niti, s katerimi rezi bo proračunski primanjkljaj za prihodnje leto spravil pod tri odstotke, z morebitno potrditvijo interventnega zakona na referendumu pa se obeta po oceni ministrstva najmanj 650-milijonski izpad proračunskih prihodkov, lahko pa bi bil v prvem letu tudi dvakrat višji. S katerimi rezi ga bodo zakrpali, nam niso odgovorili.
Minister je sicer v petek imel izredno izjavo o lažeh opozicije v referendumski kampanji.
"Da ne bodo izplačane štipendije, pokojnine in porodniška nadomestila, socialni prejemki, je zavajanje in strašenje ljudi. Vse mame bodo dobile porodniško nadomestilo, vsi študenti štipendije in upokojenci pokojnine. Nobenega novega Zujfa ne bo, ker ni potrebe. Nikomur ne bomo nič vzeli, vse pravice so zagotovljene z zakonom," je povedal in dodal, da "razlika v proračunu za več kot 300 milijonov temelji na tem, da bo država začela delovati bolj gospodarno, da bomo pretehtali vsak evro, kam gre".
Če bo razvojni zakon sprejet, bo vlada pripravila rebalans, je napovedal. O tem, komu bodo v tem primeru vzeli najmanj 650 milijonov evrov, torej denar, ki ga bo v proračunu že imel zagotovljenega, pa ni povedal ničesar.
janez.zalaznik@styria-media.si
