“Sam bi izpostavil tako imenovano afero bulmastifi, kljub temu da so nekatere druge, predvsem gospodarske afere, bolj neposredno vplivale na življenje ljudi, predvsem tistih, ki so zaradi nesposobnosti in/ali pohlepa menedžerskih struktur izgubili zaposlitev,” o aferi leta razmišlja Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene vede. “Na simbolni ravni je najbolj bizarno razgalila brezobzirnost naše tako imenovane elite in kolaps pravne države, kjer so državne institucije postale plen omrežij privilegirancev.” Spomnimo: tožilstvo je konec leta zavrglo večino kazenskih ovadb proti domnevno vpletenim – Milanu Pogačniku, Sonji Bukovec, Vidi Čadonič Špelič, Romanu Pečkaju in Tanji Hofman –, ki so si jih nakopali, ker naj bi zlorabili uradni položaj ali uradne pravice oziroma nevestno delali v povezavi z vračanjem treh bulmastifov znanemu ljubljanskemu zdravniku Sašu Baričeviču. Psi so mu bili odvzeti po napadu na Stanislava Megliča leta 2006, nato pa kljub trem odločitvam Vursa, da jih je treba usmrtiti, vrnjeni lastniku. Za Baričeviča je bilo to usodno, saj so ga letos februarja napadli in smrtno ranili. Afera je odnesla kmetijskega ministra Pogačnika, bila pa je skoraj usodna tudi za notranjo ministrico Katarino Kresal, a je slednja interpelacijo prestala.
Blišč in beda novega stadiona
Baričevičeve bulmastife med aferami leta izpostavlja tudi sociolog Matej Makarovič. “Začelo se je z njimi, nadaljevalo z izgradnjo stadiona v Stožicah za vsako ceno (tudi s politično instrumentalizacijo bank v ta namen), s spoznanji o neplačevanju podizvajalcem, politično zlorabo inšpekcije za zaprtje rondoja Tomačevo, kriminalnimi izkoriščanji in zlorabljanji delavcev v Vegradu, z gradbenimi deli zdaj že nekdanje vodje Pahorjevega kabineta, za finale pa je poskrbelo še razkritje Pahorjevih diplomatskih kupčij z ZDA," pravi. “Super, da smo tudi v Ljubljani dobili stadion, še bolje pa bi bilo, če bi plačali delavce,” je blišč in bedo ob prvem preizkusu zelenice na novem stadionu v Stožicah avgusta letos opisal vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanovič.
Projekt, za katerega je župan Zoran Janković ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu napovedoval, da bo Ljubljana za nov športni objekt prispevala le zemljišče, brez finančnega vložka, je postal daleč najdražji infrastrukturni projekt njegovega mandata. Afera je prinesla še eno interpelacijo, za ministra Igorja Lukšiča.
Dvajset minut z Obamo
Pahorjev kabinet je najprej zatreslo razkritje podrobnosti obnavljanja hiše v Murglah, ki je s položaja odneslo šefinjo kabineta predsednika vlade Simono Dimic, nato pa še afera “dvajset minut z Obamo”. Na tnalu slovenskih in svetovnih medijev dogodka, ki ga je italijanski minister Franco Frattini označil za “11. september svetovne diplomacije”, so se znašli tudi slovenski politiki. Diplomatske depeše so razkrile, da je Borut Pahor za dvajset minut pogovora z ameriškim predsednikom ponujal sprejem zapornika in NEK2. Premierjev kabinet trdi, da se “vprašanje njegovega obiska pri predsedniku ZDA ni nikoli povezovalo s prejetjem ujetnikov iz zapora v Guantanamu”. Prav tako naj ne bi pred Francozi favoriziral ameriškega Westinghousa.
Laži Simone Dimic
Dimičeva je vseskozi zatrjevala, da pri obnovi hiše v Murglah, ki jo obnavljata skupaj s partnerjem Romanom Horvatom, ni sodelovalo podjetje Vegrad, a so jo na laž najprej postavili delavci podjetja, ki so potrdili tudi to, da so pri delu uporabljali gradbeni material, namenjen Celovškim dvorom, nato pa je sodelovanje med Vegradom in Dimičevo priznala tudi nekdanja prva dama tega podjetja Hilda Tovšak.
Premierjeva najtesnejša sodelavka je poleg tega pri NLB najela “prijateljski” kredit, 350 tisoč evrov, za 30 let ob za preostale državljane nedosegljivem pribitku 1,6 odstotka.
Vroča žerjavica v Šaleški dolini
Nesoglasja, povezana s projektom TEŠ 6, so razburkala koalicijo, lokalno srenjo in elektroenergetske sindikate, ki so večkrat zagrozili z električnim mrkom. Zaradi Teša je odšel gospodarski minister Matej Lahovnik, njegova naslednica Darja Radić pa je z odstavitvijo Uroša Rotnika dregnila v vročo žerjavico lokalnih interesov, ki dihajo s podjetjem, v katerem se lahko pohvalijo z nadpovprečnimi plačami in rekordnimi božičnicami. Cena sprva manjšega, za mnoge ekološko in ekonomsko (kljub ohranjanju delovnih mest) neupravičenega, načrtovanega projekta, se je z okrog 600 milijonov dvignila na prek 1,2 milijarde evrov.
Ponižanje človeškega dostojanstva v Vegradu
Afera, ki je v največji meri razkrila vso širino in globino krize današnje slovenske družbe, pa je po mnenju Mira Klineta s Fakultete za družbene vede afera Vegrad. "Najprej izkoriščanje tujih in domačih delavcev, ki sega vse do ponižanja njihovega človeškega dostojanstva, bolan um izvoljenih in protežiranih menedžerjev, ki nimajo meja v svojem pohlepu po bogastvu in moči ter njihove silno omejene zmožnosti umnega gospodarjenja z njim zaupanim premoženjem," utemeljuje Kline.
Stavka delavcev Vegrada pred stavbo uprave družbe v Velenju. (Foto: Gregor Katič)
"Nato so tu še sprevrženi politiki, ki s klečeplazenjem pred tujci zapravljajo ugled države, doma pa v zakulisju rešujejo tajkune in sebe, na odru pred kamerami pa imajo polna usta socialne države ali medgeneracijske solidarnosti. Intelektualci brez kritične distance do okolja nenehno hvalijo svoje in črnijo njihove nasprotnike. Ter čisto na koncu mediji, ki vse to kažejo skozi objektiv spektakla, v katerem množica uživa, da ob tem ne opazi, kako se jim vsak dan bolj izmika možnost za boljše življenje."
Navajeni na afere
“Težko je reči, katere afere so bile bolj in katere manj odločilne, saj teža dogodkov ni bila sorazmerna s političnim učinkom," pravi Makarovič. “Če je imela afera Baričevič zelo močan učinek – morda bi jo lahko označili kot afero leta –, so imele naslednje, čeprav niso bile nujno manjše, že bistveno manjši učinek. V drugi polovici leta se je javnost na afere že tako navadila, da jim je bila namenjena vse manjša in manjša pozornost, kar na nek način pomeni, da je vsaka naslednja afera vladi pravzaprav manj škodila. Seveda to ne pomeni, da škode za vlado v letu afer ni bilo: po raziskavah FUDŠ Slovenski utrip je vlada začela leto z 48-, končuje pa ga z 22-odstotno podporo."