''Izvedeniško mnenje o načrtovanem daljnovodu/kablovodu 2x110 kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas'', kot ga je izdelal Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji je dokument v obsegu 80 strani. Dokument se v okvirih kot jih je s projektno nalogo postavila Mestna občina Novo mesto, strokovno in neobremenjeno opredeli do vseh različic tehničnih rešitev ter do vseh predlogov in pripomb civilne iniciative. Rešitev kot je v postopku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta predlagana in ki je že bila javno razgrnjena v letu 2008 izvedeniško mnenje prepozna kot ustrezno in kot rešitev, ki ne povečuje tveganja za zdravje ljudi. Izvedeniško mnenje v sklepih zapiše tudi, da je odlašanje z izgradnjo najslabša rešitev z največjim negativnim vplivom na gospodarstvo.
Izvedeniško mnenje je javno objavljeno, po sklepu Občinskega sveta ga je Občinska uprava na skupnem sestanku predstavila predstavnikom civilne iniciative, gospodarstva, izdelovalcem OPPNja ter investitorju. V razpravi sta strokovnjaka izdelovalca Izvedeniškega mnenja, mag. Saša Jamšek ter Prof. Dr. Ivan Marušič strokovno in argumentirano odgovorila tudi vsa dodatna vprašanja. Sklep razprave o vsebinah Izvedeniškega mnenja je bil, da se z rezultati strinja tudi civilna iniciativa.
Po strokovni in argumentirani diskusiji so predstavniki Civilne iniciative menili, da je kljub vsemu potrebno iskati še nove rešitve in sicer v smislu pogajanj. Zanje sprejemljiv kompromis bi bil 50% daljnovod, 50% kablovod. Na vprašanje, s katerimi argumenti utemeljujejo zahtevo, ni bilo odgovora. Tudi na vprašanje, na čigav račun predlagajo podražitev investicije, niso imeli odgovora. Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič je jasno povedal, da gospodarstvo ne bo financiralo takšnih razlik v ceni nad smiselnim in zadostnim stroškom.
Pomembno se nam zdi ponoviti, da je energetska problematika kot jo rešuje tangirana povezava med Bršljinom in Gotno vasjo z vmesno RTP Ločna prepoznana in elaborirana že skoraj 10 let in da se prostorska dokumentacija umestitve v prostor intenzivno pripravlja že od leta 2004. V vseh letih priprav so bile strokovno obdelane številne variante, izdelane primerjalne študije variant, idejne zasnove ter strokovne podlage, usklajevanja s pripravljalci načrtov za prenosni plinovod za oskrbo Bele krajine, s pripravljalci načrtov za 3. razvojno os, upoštevane so bile nove predvidene širitve pozidav, opredelitve krajin posebnih vrednosti, izdelane analize ranljivosti narave, ranljivosti potencialov prostora, ranljivosti bivalnega okolja in ponovne preveritve ranljivosti. V vseh korakih so nastajale spremembe, ki so rešitev premaknile na vzhodni rob Novega mesta, združile infrastrukturne koridorje ter daljnovod v skupni razdalji 11,8 km na začetku iz Bršljina v razdalji 1,4 km tudi pokablila. Vsako stojno mesto daljnovoda posebej je bilo projektirano v prostor premišljeno in z neposredno preverbo na terenu. Pet let dela številnih interdisciplinarnih strokovnjakov je bilo v letu 2008 predstavljeno javnosti in pridobljena še njihova mnenja. Zadnje korekcije so doprinesle še to, da bo minimalni odmik daljnovoda od najbližje stanovanjske hiše na severnem delu trase cca. 150 m (glede na prvotnih 70 m), pri Gotni vasi pa cca. 50 m.
Investicijo prepoznano kot ustrezno Izvedeniško mnenje vrednoti s 3,8 mio EUR, prvotna zahteva Civilne iniciative bi podražila investicijo na 13,5 mio EUR, ''kompromisni'' predlog pa na 8,7 mio EUR. Če bi bil vod v celoti izveden v prostozračni tehniki, bi investicija znašala 2,5 mio EUR.
Naši prvotni izračuni vrednosti investicije so temeljili na konkretni projektni dokumentaciji št. D770-A572/217 projektne organizacije IBE, d.d. Hajdrihova ulica 4 Ljubljana in projektantski oceni stroškov, ki je del javno razgrnjene dokumentacije. Navedeno izvedeniško mnenje, ki je obravnavalo tudi vrednotenje, se korektno opredeli do te razlike, tako kot razloži svoj pristop vrednotenja z opombo precejšnje občutljivosti na tržna gibanja surovin, predvsem bakra. Izvedeniško mnenje uporabi tudi analiza občutljivosti na ceno kabla, ki da rezultat razmerja cen med kablovodom in daljnovodom (za konkreten primer) med 4,7 in 6,3 (str. 73).
Ob vsem vrednostnem naštevanju naj navedem le še, da je letni plan investicij Elektro Ljubljane, ki mora vlaganja in razvoj uravnotežiti na področju tretjine Slovenije saj pokrivamo cca. 40% vse slovenske porabe električne energije, v letu 2010 celih 24 mio EUR. Nerealno je pričakovati, da si lahko privoščimo dražje rešitve. Razmerje stroška 4'7x, 6'3x, 5'5x ali 10x nad ustrezno rešitvijo se za izvajanje javnega dobrega ne da utemeljiti in ne more biti predmet pogajanj. Očitke Civilne iniciative, da smo nepopustljivi zavračamo z vsemi že navedenimi dejstvi, da smo skupaj z Občinsko upravo in številnimi okoljskimi strokovnjaki pripravili rešitev, ki je krepko boljša od prvotnih cenejših variant in sprejemljiva, kar so konec koncev potrdili tudi predstavniki Civilne iniciative.
Vsekakor je razpoložljivih podatkov dovolj, javno so objavljeni tudi zato, da se strokovna in ostala zainteresirana javnost lahko res podrobno seznani. Prostora in časa je bilo več kot dovolj tudi za diskusije, predloge ter argumentiranje. Prav vsako mnenje je po svoje doprinos, spoštujmo pa tudi stroko. Zadnja odločitev Občinskega sveta je zamaknila projekt skoraj točno za leto dni. Prepričani smo, da tokrat odločitev o sprejemu OPPNja ne bo težka.
(Elektro Ljubljana, d.d., Izvršni direktor enote obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja: Iztok Bartol, u.d.i.e.)
