V nadaljevanju preberite:
- Ogledali smo si merilno napravo postaje Arso.
- Kako se kakovost zunanjega zraka dejansko meri, katere podatke spremljamo in kaj nam ti povedo o zraku, ki ga dihamo?
- Za čistejši zrak pozimi ključna pravilno kurjenje in zamenjava starih naprav.
"Trenutno so vrednosti nizke, kakovost zraka je dobra. Super! To je to, kar potrebujemo," nam je ob ogledu in predstavitvi Arsove merilne postaje za kakovost zraka povedala Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na Agenciji za okolje Republike Slovenije (Arso). Pa ne bo dolgo tako, približuje se kurilna sezona in s tem boj za čistejši zrak. Dimniki malih kurilnih naprav v hladnih in brezvetrnih dneh še kako prispevajo k povečanju koncentracij delcev PM10 in PM2,5 ter benzo(a)pirena – onesnaževal, ki jih sicer ne vidimo, jih pa dihamo.
"Stojimo pred merilno postajo Ljubljana-Bežigrad, zajem zraka je na vrhu kontejnerja, v kontejnerju so pa merilniki, za vsako onesnaževalo posebej. Merimo delce PM10, PM2.5, dušikove okside, žveplov dioksid, benzen, ogljikov monoksid, ozon," nam predstavi Koleša.
Podatke objavijo na spletni strani Arsa. "Zbirajo se ves čas, vsako uro, po neki redni kontroli, se pa objavijo na spletni strani."
ARSO kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji. Tako velikih merilnih postaj, kot je ta ona dvorišču za stavbo Arsa na Vojkovi, je v Sloveniji 12, postavljene pa v večjih slovenskih mestih. Tukaj so še še manjše merilne postaje, ki merijo samo delce PM10 ali PM2.5. Teh je 10, smo slišali.
In kako deluje ta veliki merilnik, ki smo si ga lahko ogledali? "Vsak merilnik ima svoj princip delovanja. Se pravi, ni nekega merilnika, ki bi povedal, zrak je slab, dober. Za vsako onesnaževalo je svoj merilnik, in to je neka standardna metoda. Delci PM10 na primer delujejo na principu, da se jih meri z laserjem, optiko. Ozon na primer, pa recimo na podlagi spektrofotometrije. Tako da to so različni kemijski načini zaznave," pojasni Koleša.
Predstavnica Arsa je pojasnila, da se kakovost zraka med kurilno sezono redno poslabša predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so temperaturni obrati, brezvetrje in odsotnost padavin. Kljub temu dolgoročne meritve kažejo izboljšanje stanja. "v povprečju je trend zmanjševanja koncentracij delcev v zraku". Med bolj problematična območja sodijo kotlinske lege in območja, kjer se hladen zrak zadržuje pri tleh, medtem ko je Primorska zaradi prevetrenosti praviloma med območji z najboljšim zrakom.
Slovenija se v zimskem času že približno 20 let sooča predvsem s prekomerno onesnaženostjo z delci PM10 in PM2,5. "To so zeloTo so zelo majhni delci majhni delci, ki jih v bistvu enega prostim očesom niti ne vidimo, PM10 pomeni, da je premer tega delca manj kot 10 mikrometrov. 2,5 pa še 4-krat manjši. Ti delci so škodljivi za zdravje, dobra novica je, da v bistvu v zadnjih 10 letih opažamo trend zmanjševanja; kljub temu se pa še vedno vsako kurilno sezono pojavljajo visoke vrednosti. In v teh epizodah je pač naše zdravje ogroženo," pove sogovornica z Arsa.
Ugotovitve potrjujejo tudi poglobljene kemijske analize delcev, ki jih ARSO izvaja na različnih merilnih postajah po Sloveniji. Med glavne vire delcev sodijo promet, resuspenzija oziroma dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, anorganski sekundarni delci, povezani predvsem s kmetijstvom, industrijo in prometom, ter zgorevanje lesne biomase.
Ključna pravilno kurjenje in zamenjava starih naprav
Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav, so na današnji novinarski konferenci ob začetku kurilne sezone opozorili strokovnjaki. Poudarili so tudi pomen izbire kakovostnega goriva, ki mora biti dovolj suho. Državljanom so sicer za zamenjavo starih kurilnih naprav na voljo subvencije.
"Mala kurišča na lesno biomaso so še posebej pomemben vir prašnih delcev in benzo(a)pirena, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju, je rakotvoren in se lahko veže na prašne delce v dimu, ki ga potem vdihavamo. V strnjenih naseljih, kjer ni daljinskega ogrevanja, se to še zlasti močno manifestira," je opozorila.
Onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane
Da je onesnažen zrak povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo, je spomnila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Imamo vse več podatkov, da onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane, na razvoj sladkorne bolezni in na nosečnost, na razvoj ploda, slabše izide nosečnosti, na novorojenčka in potem na otroka," je povedala.
Ogrevanje na biomaso
Ob dejstvu, da se v Sloveniji še vedno v veliki meri ogrevamo na lesno biomaso, je Novak kot ključno pred začetkom kurilne sezone izpostavila nujnost zagotavljanja tehnične ustreznosti in rednega vzdrževanja kurilnih naprav ter pravilno uporabo suhega lesa, ki mora biti zračno sušen vsaj eno leto.
Naprava mora imeti za učinkovito izgorevanje tudi dovolj dober dovod zraka. Ob tem je opozorila na negativne posledice kurjenja odpadkov, kot je plastika, pri čemer se sproščajo policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine, ter dioksini in furani, ki so znani hormonski motilci.
Finančne spodbude preko Eko sklada
Za zamenjavo starih in neučinkovitih kurilnih naprav z novimi so državljanom na voljo tudi finančne spodbude preko Eko sklada. Od lanskega septembra je bilo za nakup toplotnih črpalk in sodobnih kotlov na lesno biomaso izplačanih 26 milijonov evrov sredstev, je navedla Novak.
Tjaša Bandelj iz Eko sklada je ob tem postregla tudi s podatkom, da so v zadnjih treh letih s pomočjo spodbud zamenjali več kot 32.000 starih kurilnih naprav in dodelili več kot 100 milijonov nepovratnih sredstev. Trenutno lahko državljani prejmejo do 50 odstotkov oz. do 4500 evrov subvencije za nakup toplotne črpalke, za nakup nove naprave na lesno biomaso pa do 5000 evrov.
Uporabniki naj upoštevajo navodila proizvajalca in priporočila dimnikarja ter poskrbijo za redno čiščenje in pregledovanje naprav tudi med kurilno sezono.
Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi dimnikarska podjetja v državi, pa je opozoril na negativne posledice nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja kurilnih naprav. "Zaradi nepopolnega zgorevanja nastaja ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku," je posvaril in dodal, da lahko takšno stanje vodi v nastanek dimniških požarov. V luči tega je zato še toliko bolj pomembno, da dimnikar pred začetkom rednega kurjenja očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno delovanje.
dezurni@styria-media.si
Se mi tak dopade ko Stevo jebe smrdljive levake in slobodnjake, Bolj jih bo jebal,,prej si bodo nadeli štrik oko butaste betice in odšli v večna lovišča. Častim pir za vsakega levaka in slobodnjaka ki se bosta fentala
Hja lahko bi šli celo Slovenijo nadzorovat z droni... in ugotovili znano stvar, da stare peči na drva hudo onesnažujejo, da nove peči na pelete 5x manj, toplarne pa še 5x manj od slednjih (višji standardi). Bi bilo zelo vredu,… ...prikaži več če bi iz starih peči prešli na lesne kogeneracije, ki bi zraven še delale prav tako potrebno elektriko. Je pa to lažje rečt kot naredit, ker prenova stane oz se težko izplača.
Morali bi razviti celo mrežo po Sloveniji.