Omejevanje referendumov sproža vprašanja

"To je že veliko vprašanje. Ne vem, ali sem za tako absolutno rešitev. Bistvo nastanka demokracije je, da je pobiranje davkov vendarle stvar, o kateri naj bi odločalo vse ljudstvo.

S pobiranjem davkov so se začele vse revolucije – od angleške v 17. stoletju naprej. To je osnovna moč. In če ima država s svojimi institucijami nad ljudmi brezprizivno moč, je to hudo," je za zurnal24.si dejal Lev Kreft, direktor Mirovnega inštituta, ki se ukvarja s sodobnimi družbenimi in političnimi študijami.

Po njegovem mnenju bi bilo treba to omejitev znotraj omejiti. Letni državni proračun zagotovo ni stvar, o kateri bi se morali ljudje odločati na referendumu, o "novem nesmiselnem obdavčenju" pa bi se lahko.

Vprašljivo je tudi, ali je primerno prepovedati referendum o pokojninski reformi.

"Če se z nekim pokojninskim zakonom odvzame vrednost prispevka, ki si ga vse življenje dajal v pokojninski sklad, se mi ne zdi vmesno, da bi ne bilo možnega referendumska priziva na to," meni Kreft.

Za tretjinski kvorum

Prvi mož Mirovnega inštituta se med drugim strinja z referendumskim kvorumom, saj bi s tem odločitev na referendumu pridobila na svoji moči.

Glede omejitve referendumov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pa Kreft meni, da o teh vprašanjih že zdaj ni bilo možno odločati na referendumu. V primeru družinskega zakonika je šlo predvsem za konflikt dveh pravic: pravice do referenduma in človekovih pravic.

"Mislim, da ta nova pobuda hoče odstraniti ta možni konflikt med pravico do referenduma in človekovimi pravicami," pravi in dodaja, da bi bilo prav, da bi v konfliktnih situacijah še naprej ustavno sodišče odločilo, ali dovoliti ali prepovedati referendum.

Semoličevi proti omejevanju referendumov

Po besedah sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milana Utroše predlogu, da na referendumu ne bi mogli odločati o fiskalnih vprašanjih, nasprotujejo predvsem zato, ker ni jasno, kaj so ta vprašanja.

"Ne vemo, ali gre za davke, ali je s tem mišljeno vse, kar ima kakršen koli vpliv na proračunska sredstva," je opozoril. Ob tem je izrazil bojazen, da bi bilo s tem prepovedano tudi odločanje o vprašanjih, ki posegajo v socialne pravice ljudi.

Uvedba 35-odstotnega kvoruma, potrebnega za to, da bi bil referendum veljaven, je po besedah Utroše sporna zato, ker omejuje vpliv ljudi na politične odločitve.

Ob tem se je vprašal, zakaj na primer politiki ne določijo kvoruma za svojo izvolitev. "Na volitve lahko pridejo trije odstotki volivcev, pa je lahko državni zbor vseeno izvoljen," je opozoril.

V ZSSS zato upajo, da bo prišlo "do streznitve in ocene, da to ni pošteno", je dejal Utroša.

Soglasje za spremembo ustave

Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so namreč v torek zvečer dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve.

Tako so se uskladili, da na referendumu ne bi več odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako pa ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

Državni zbor bi lahko referendum razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, pa bi se ga moralo udeležiti vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev.