V Sloveniji šolanje vsako leto opusti 4,4 odstotka mladih med 18. in 24. letom, ki tako ostanejo zgolj z osnovno ali srednješolsko izobrazbo. Ker je za zdaj stopnja zgodnjega osipa v primerjavi z Evropsko unijo (EU) razmeroma nizka, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) za zdaj ne razmišlja o uvedbi individualnega spremljanja osipnikov, kot ga poznajo nekatere druge države.
Točnih številk ni
Podatka o tem, koliko mladih predčasno izstopi iz formalnih oblik izobraževanja, MIZŠ sicer nima, a je glede na velikost generacij neuradna številka nekaj pod 800; nekaj od teh sicer verjetno zgolj začasno prekine izobraževanje. Nadpovprečen osip je predvsem na strokovnem in poklicnem izobraževanju, je pa trend v zadnjih letih približno enak.
Preventiva za zdaj uspešna
"Politika Slovenije je preventiva, ki se začne že v osnovni in nadaljuje tudi v srednji šoli z zgodnjim ugotavljanjem tistih, ki so rizični z vidika zgodnjega opuščanja izobraževanja. Tem se omogočijo dodatna učna in druge oblike pomoči, da šolanje uspešno zaključijo," pojasnjujejo na MIZŠ. Za tiste, ki izpadejo iz formalnega izobraževanja, obstaja več programov. Najdaljšo tradicijo na tem področju ima Projektno učenje za mlajše odrasle, ki je dobilo tudi posebno nagrado Evropske komisije za najbolj socialen projekt za mlade. Cilj posebnih projektov za osipnike je, da pridobijo kvalifikacije za opravljanje poklica ali pa se vrnejo v formalni sistem izobraževanja in ga zaključijo.
Kolikšen je osip v EU
• Cilj. Evropska unija (EU) želi do leta 2020 osip z zdajšnjih 13 odstotkov zmanjšati na 10 odstotkov.
• Posledice osipa. Zmanjševanje osipa je ena izmed prioritet EU, ker pogosto vodi v revščino in socialno izključenost med mladimi.
