Na drugem strokovnem posvetu o reformi šolstva so se udeleženci strinjali, da je opisno ocenjevanje v prvih dveh razredih osnovne šole treba spremeniti. Ocenjujejo tudi, da bi ocenjevnje znanja moralo biti pogostejše, saj bi s tem učence in dijake spodbujali k rednemu delu, sprotnemu učenju in utrjevanju znanja. "Namesto kampanjskega učenja neposredno pred ocenjevanji mora sistem spodbujati redno pridobivanje, preverjanje in izkazovanje znanja," sporočajo z ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Borut Rončević. Kot je znano, je Rončević napovedal ukinitev devetletke.
Glede prihodnje vloge nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature so strokovna stališča različna, so sporočili z ministrstva. Mnenja se krešejo predvsem glede predloga, da bi rezultati NPZ predstavljali pogoj za nadaljevanje izobraževanja oziroma vpis na naslednjo stopnjo. Večina udeležencev tega predloga ne podpira. NPZ trenutno vpliva na vpis v srednjo šolo pri programih, ki imajo omejitev vpisa.
"Kjer obstaja soglasje, imamo dobro podlago za nadaljnje delo, kjer so mnenja različna, pa moramo argumente še toliko skrbneje pretehtati," je po posvetu povedala državna sekretarka Mojca Škrinjar.
Pri razpravi o maturi so udeleženci ocenili, da je srednješolsko izobraževanje preveč podrejeno pripravam na maturo, kar lahko omejuje širino poučevanja in izobraževalnega procesa. "Glede prihodnje vloge mature, načina vrednotenja njenih rezultatov in njihovega pomena pri vpisu v nadaljnje izobraževanje so se oblikovala različna mnenja. Ta bodo predmet nadaljnje strokovne obravnave," pravijo na ministrstvu.
Na posvetu so sodelovali predstavniki združenj in skupnosti ravnateljev ter vzgojno-izobraževalnih zavodov, strokovnih in pedagoških društev, učiteljev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev iz neposredne prakse, Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, dijakov, raziskovalcev, strokovnih institucij ter člani Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.
