Na ministrstvu manjka 200 milijonov evrov

V nadaljevanju preberite: 

• Minister Tadej Ostrc ob prevzemu ministrstva ugotavlja okoli 200 milijonov evrov primanjkljaja med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi sredstvi.
• Bolnišnice so v prvih petih mesecih ustvarile 22 milijonov evrov izgube, do konca leta pa bi ta lahko narasla na 80 do 100 milijonov evrov.
• Napovedal je sanacijske načrte, pregled nagrad vodstvom zavodov in ukrepe za finančno stabilizacijo zdravstva.

"Največji izziv po našem mnenju predstavlja prav finančno stanje Ministrstva za zdravje in zdravstvenega sistema," pravi minister za zdravje Tadej Ostrc. Ministrstvo za zdravje pod vodstvo Valentine Prevolnik Rupel je Zavodu za zdravstveno zavarovanje novembra lani zagotovilo 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, za izvajanje teh obveznosti v svojem načrtu finančnem načrtu ni imelo zagotovljenih zadostnih sredstev, ugotavlja Ostrc. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na proračun Republike Slovenije." Našli so še dodatnih okoli 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. "S tem je imelo Ministrstvo za zdravje na dan primopredaje približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in pa zagotovljena sredstva. To ni politična ocena, to je dejansko finančno stanje ob situaciji, ko smo resor prevzeli," pravo Ostrc. 

Bolnišnice pozval k sanaciji

V prvih petih mesecih letošnjega leta so slovenske bolnišnice skupaj ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "To niso številke ministrstva, to so številke bolnišnic, in pa združenje zdravstvenih zavodov. Ob nespremenjenih trendih in pa brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov. Po ocenah vodstev bolnišnic in pa združenja sta ključna razloga učinki uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in pa učinki plačne reforme na stroške dela," razlaga Ostrc. 

Vprašljiva izplačila nagrad in delovne uspešnosti

Posebej ga skrbi stanje na Onkološkem inštitutu, na podobna tveganja opozarjajo tudi vodstva UKC Ljubljana, UKC Maribor in pa Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja."

Ministrstvo za zdravje

Lani je država za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov. "To pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati lanskega leta niso temeljili na realnih podatkih, ampak na dodatnih državnih sredstvih," ugotavlja Ostrc in napoveduje pregled meril in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov. To jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in pa financiranja potrebuje korenite spremembe.

Ostrc je z današnjim dnem, ko so na ministrstvu zbrali vse podatke, podpisal tudi primopredajo. Ob tem se je za opravljeno delo zahvalil tudi dr. Valentini Prevolnik Rupel, za katero ocenjuje, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi.

Ostrc navaja tudi, da so ob prevzemu ministrstva prevzeli več odprtih postopkov pred Evropsko komisijo in pa Sodiščem Evropske unije. Gre za postopek glede lekarniške dejavnosti, torej glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024, zaradi katerega je Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek. Rok za vložitev potrebnih sprememb zakonodaje, ki je bil 30. junija.

20 milijonov evrov manj evropskih sredstev za infekcijsko kliniko

Glede črpanja evropskih sredstev iz projekta za okrevanje in odpornost, ki se izteče letos avgusta, so na ministrstvu ugotovili zamude in neusklajenost postopkov pri projektu nove infekcijske klinike. "Vseh predvidenih evropskih sredstev v okviru tega projekta ne bo mogoče v celoti počrpati. Namesto predvidenih približno 55 milijonov evrov ocenjujemo, da bo mogoče počrpati približno 35 milijonov evrov za projekt izgradnje infekcijske klinike. To pomeni, približno 20 milijonov evrov manj evropskih sredstev za ta projekt."

Glede izvajanja zakonodaje na ministrstvu ugotavljajo, da je pri sprejemanju podzakonskih predpisov iz naslova Zakona o zdravstveni dejavnosti, prišlo do zamud. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih samo 6. "To pomeni, da dela zakonodaje v praksi sploh ni mogoče izvajati." Na ministrstvu so ugotovili, da se zaradi sprememb zakonodaje več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Zdravniški zbornici, ki je to izvajala, so bila z Zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu odvzeta pooblastila.

Izrazita rast sredstev za nevladne organizacije

"Pregled financiranja na Ministrstvu za zdravje kaže tudi izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in pa društva. Sredstva so se v nekaj letih povečala s približno 4 na več kot 12 milijonov evrov letno," razlaga Ostrc. "Tako kot na vseh drugih področjih bomo tudi tukaj preverili učinkovitost, namenskost in pa preglednost porabe javnih sredstev. Vsak evro, javnega denarja, mora biti porabljen učinkovit in pregledno."

"Ne iščemo izgovorov, ampak rešujemo!"

"Naša naloga zdaj ni iskati izgovorov, ampak da sistem stabiliziramo, izboljšamo njegovo dostopnost, zagotovimo njegovo dolgoročno finančno vzdržnost. Ob tem pa moramo zdravstvenim delavcem zagotoviti pogoje, v katerih bodo lahko kakovostno skrbeli za paciente. Prve ukrepe smo tako že sprejeli. V tem času smo imenovali direktorico Agencije za kakovost s polnim mandatom in začeli ponovno vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pripravili smo odgovor Evropski komisiji in se zavezali k potrebnim zakonodajnim spremembam na področju lekarniške dejavnosti. Pospešili smo aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost. Vlada je že začela postopke za pripravo rebalansa proračuna, Ministrstvo za zdravje pri tem aktivno sodeluje," pravo Ostrc.

Organizacijske, kadrovske in pa zakonodajne spremembe bodo predstavili v prihodnjih mesecih. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in pa povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in pa finančno vzdržno javno zdravstvo."

dezurni@styria-media.si