“Želeli smo pojasniti, kaj smo mislili z metaforo o resetiranju Slovenije, ki se je zelo prijela in bila deležna različnih odzivov,” ekonomist Janez Šušteršič pojasnjuje nastanek teksta v soavtorstvu z Žigo Turkom, ministrom za razvoj v vladi Janeza Janše, Matejem Lahovnikom, nekdanjim gospodarskim ministrom v sedanji vladi, ekonomistom Radom Pezdirjem in pravnikom ter nekdanjim poslancem LDS in SD Markom Pavliho, ki ga je objavil časnik Delo.
Ne nagibajo se k SDS
Čeprav so avtorji kritični do razmer v Sloveniji, vključno z aktualno vlado, ne želijo, da se jih povezuje s strankami.
SD. V največji vladni stranki pozdravljajo in podpirajo vsako javno sodelovanje državljanov s konstruktivnimi predlogi za boljšo prihodnost Slovenije in njene družbe.
“Vendar je večina avtorjev idej in sopodpisnikov prispevka že imela možnosti za uresničitev svojih idej ali zamisli znotraj vladajočih struktur v različnih mandatih, ki pa jih na njihovo žalost ali morda celo srečo vseh nas niso uspeli izkoristiti,” so zapisali v SD.
SDS. Največja opozicijska stranka SDS vsebine zapisa peterice ni želela posebno komentirati, sporočili so le, da “v Sloveniji še velja svoboda govora in izražanja”.
“Bil bi vesel, če bi bilo obratno – namreč da bi se stališča SDS pa tudi drugih strank približevala mojim,” na vprašanje, ali se je v svojih idejah približal SDS, odgovarja Šušteršič.
Turk na vprašanja, katera od obstoječih parlamentarnih strank bi se lahko najbolj približala idejam o resetiranju, pravi, da “odgovor člana SDS ne more biti nepristranski”.
“Nikjer ne pravimo, da je rešitev v novi stranki, o odrešeniku pa pišemo celo nekoliko ironično. Pravimo, da bi morali volivci na političnem trgu postati zahtevnejši kupci in motivirati stranke, da se lotijo reševanja tekočih in sistemskih problemov,” pojasnjuje Turk.
Peterica se sicer strinja, da z vprašanji o strankarskih preferencah ali o tem, kdo bi Slovenijo lahko resetiral, debato selimo od vsebine k osebam in krčimo problematiko, na katero so želeli opozoriti.
Ne gredo se odrešenikov
“Gre za pozitiven primer avtonomnega dejanja intelektualcev, ki je namenjen predvsem spodbuditvi razmisleka,” pa meni sociolog Matej Marakovič s fakultete za uporabne družbene študije.
Kakovost vidi v tem, da se avtorji ne ponujajo kot odrešeniki, niti ne kličejo odrešenika od drugod, pač pa pozivajo politiko, naj se začne ukvarjati z realnimi problemi.
“Namen vidim v jasnejši formulaciji problemov, ki jih zdravorazumsko zaznava večina državljanov, precej manj pa je takih, ki so jih sposobni in pripravljeni tudi jasno opredeliti,” dodaja.
