“Najbolj narašča število pritožb, ki se nanašajo na odnos zdravnika do pacienta,” je povedala Biserka Inkret, zastopnica pacientovih pravic v Celju, ki je lani obravnavala največ pritožb – 586. Skoraj 30 odstotkov se jih nanaša na domnevno neprimeren odnos zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.
“Gre za neprijaznost, slab odnos in aroganco. Večinoma se pritožujejo čez zdravnike, pa tudi čez drugo zdravstveno osebje,” razlaga Inkretova.
Drugo mnenje. Zastopniki pacientovih pravic bodo danes na sestanku na ministrstvu za zdravje predlagali spremembo zakona v delu, ki se tiče pravice pacienta do drugega mnenja. Zavzemajo se, da bi napotnico za pridobitev drugega mnenja napisal osebni zdravnik po posvetu z lečečim specialistom. Centralno naročanje. Zastopniki predlagajo tudi uvedbo centralnega naročanja za specialistične ambulante. Naročanje bi v javnem zavodu izvajala neodvisna oseba, ki ne bi delala v nobeni od ambulant. S tem bi preprečili prepogosto preskakovanje čakalnih vrst.
Težko do drugega mnenja
“Izpostavil bi pritožbe glede pravice do drugega mnenja,” pravi Marjan Petrič, ki je zastopnik pacientovih pravic v Novi Gorici. Lani ga je obiskalo 542 pacientov s težavami pri načinu zdravstvene obravnave. Tri primere je Petrič predal v drugostopenjsko reševanje na komisijo, ki deluje na ministrstvu za zdravje. Vsi trije primeri so vezani na zahtevo za drugo zdravniško mnenje, za katero pa zdravstveni dom v Novi Goricizdravstveni dom v Novi Gorici ni hotel izdati nove napotnice. “Pravica do drugega mnenja je v zakonu nejasno opredeljena in jo razlaga zavod za zdravstveno zavarovanje drugače razlaga kot ministrstvo za zdravje,” pravi Petrič. “Zavarovalnica je zdravnikom na primarni ravni decembra lani prepovedala izdajati nov recept za mnenje drugega specialista, od specialista, ki pacienneta že obravnava, pa je težko zahtevati napotnico za drugo mnenje,” dodaja “ pravi Petrič.
Nevarno dolgo čakanje
Glede na skupno poročilo 11 -tih zastopnikov pacientovih pravice, ki ga je v sredo obravnavala vlada, je najpogosteje kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. “Gre za izostanek zdravnikove pojasnjevalne dolžnosti,” pravi Inkretova. “Pacienti se pritožujejo, da so v ambulanti le nekaj minut, da jih zdravniki odpravijo brez pregleda ter, da dobijo po preiskavi le izvid, brez pojasnil in navodil, kako dalje,” dodaja.
Zdravstvena oskrba glede a na poročila zastopnikov pacientovih pravic ni niti varna niti primerna tudi zaradi predolgih čakalnih dob na specialiste in dolgega čakanjaih čakalnih časov v ambulantah. “Pacienti razlagajo, da so v nekaterih ambulantah naročeni ob 8. uri,osmih na vrsto pa pridejo šele po 12.dvanjasti,” še razlaga Inkretova.
