"Pacientov s stopnjo zelo hitro ne moremo ne obravnavati ne operirati"

V bolnišnicah se po zadnjih podatkih zdravi 1.162 covidnih bolnikov, od tega 276 na oddelkih za intenzivno nego. "Bistvena razlika v primerjavi z drugim in tretjim valom je, da je takrat veljal lockdown in so bili drugi oddelki bolj prazni, kadra pa več," je povedal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. Zaradi zaprtja družbe je bilo precej manj nesreč in poškodb, sedaj pa imajo polno urgenco. "Hkrati imamo enako število covidnih bolnikov, kot smo jih imeli na vrhu 2. in 3. vala, ob bistveno več zasedenih intenzivnih posteljah. Mislili smo, da tega ne moremo preseči, a smo dokazali, da očitno ni tako."

"V času najhujše krize v samostojni Sloveniji je pomembno, da ohranimo mirno kri, izčrpamo iz sebe vse, kar lahko. Čas za analize in počitek bo, ko se bo 4. val vsaj malo umiril."

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC MB

Covid-19 Slovenija Novi podatki: Dobre novice, epidemija rahlo upada

Intenzivnih postelj pred krizo so na UKC Maribor imeli 27, sedaj so jih za druge bolnike zmanjšali na 23. Hkrati imajo 53 covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego. "To je izjemen napor, aktivirali smo vse resurse, približujemo se maksimumu intenzivnih postelj," je dejal Vogrin. "Število intenzivnih postelj je tista točka, kjer se lahko vse prelomi, čeprav upam, da se to ne bo zgodilo."

SItuacija je po besedah Vogrina dodatno težka, ker epidemija traja že eno leto in pol, zdravstveni kader pa je izmučen. "Konkretno, danes je v naši ustanovi 450 zaposlenih na bolniški, na intenzivni jih je od 123 medicinskih sester 40 na bolniški, kar govori o izčrpanosti," je povedal Vogrin. "Tega nas je najbolj strah, kako dolgo lahko zaposleni še zdržijo ta tempo."

Covid-19, UKC Maribor, zdravstveni delavci med posegom UKC Maribor

Vse slovenske bolnišnice delujejo kot enotna bolnišnica in proporcionalno višajo in nižajo storitve za necovidne bolnike, glede na epidemiološko situacijo. "Ti so izjemno prikrajšani," je poudaril Vogrin. "Zmanjšali smo vse elektivne posege, obravnave, ambulantne preglede, tega ne delamo, ker nimamo niti zdravnikov niti medicinskih sester. Klinika za kirurgijo dela v samo petih (običajno v 15 ali 16) operacijskih dvoranah in operira le urgentne in onkološke paciente. Pacientov s stopnjo zelo hitro ne moremo niti obravnavati niti operirati. Upajmo, da se bo ta situacija hitro izboljšala. Vse sile napenjamo v to, da nam ne bi bilo treba zmanjšati onkološkega programa. Beležimo izjemen porast bolnikov na urgentnem centru, ki je pod izjemnim pritiskom. Tja smo napotili dodaten kader, ker ta trdnjava ne sme pasti. Vse ostalo mora žal počakati."

Od 288 intenzivnih postelj, ki so pripravljene na ravni države, jih je trenutno zasedenih 276. "Danes bo ob 12. uri ponovno koordinacija, prisiljeni bomo povečati število intenzivnih postelj," je dejal Vogrin. "Do kod bo šlo? Gotovo jih bo potrebnih več kot 300. V naši ustanovi smo sposobni zagotoviti še kakšno posteljo, veliko več pa ne. Imamo pripravljene rezervne variante, tudi operacijske dvorane, največji problem je kader. Konkretno, v intenzivni terapiji so na eno posteljo delale štiri medicinske sestre, sedaj dve, pa še te niso v dobršni meri izobražene. Kader je manj usposobljen, a enostavno v tem trenutku druge rešitve ni."

dezurni@styria-media.si