Epidemija ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oziroma na ponudbo in povpraševanje po njih, kaže preliminarno poročilo o dogajanju na slovenskem nepremičninskem trgu lani. Ob tem Geodetska uprava RS opozarja, da epidemije še ni konec in da se vse njene gospodarske in socialne posledice še niso pokazale: "Kdaj se bodo in koliko bo to vplivalo na nepremičninski trg v bodoče bo odvisno od nadaljnjega razvoja in trajanja epidemije ter uspešnosti državnih ukrepov za blaženje njenih posledic".
V kratkem padca cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo ni pričakovati. "Povpraševanje v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, je zaradi pomanjkanja novih stanovanj namreč še vedno večje od ponudbe. Povpraševanje spodbujajo predvsem nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Zvišanja obrestnih mer pa, glede na pandemijo covida-19 in svetovne ekonomske razmere, vsaj srednjeročno ni pričakovati. Po drugi strani pritisk na rast cen novih stanovanjskih nepremičnin na strani ponudbe ustvarjata tudi rast cen zemljišč za njihovo gradnjo in rast stroškov gradnje, predvsem vse višje cene gradbenega materiala," dodajajo.
V Ljubljani bi lahko do ustalitve cen prišlo v naslednjih dveh do treh letih, v ostalih večjih mestih pa še s kakšnim letom zamika. Vse bo odvisno od števila novogradenj na teh območjih. Seveda le pod pogojem, da se socialne in gospodarske razmere zaradi posledic epidemije ne bi poslabšale do te mere, da bi zaradi zmanjšanja plačilno sposobnega povpraševanja in previsokih cen prišlo do presežne ponudbe novih stanovanj že prej in bi prišlo do zaustavitve že načrtovanih in začetih gradbenih projektov.
Ljubljana.
Epidemija je pustila posledice
Na dogajanje na nepremičnskem trgu pri nas je pomembno vplivala epidemija covida-19. V času ukrepov za zajezitev epidemije ni bilo mogoče normalno nepremičninsko trgovanje. Iz začasnih podatkov za 2020 je razvidno, da je marca lani prišlo padca števila realiziranih transakcij z nepremičninami, ki je bil primerljiv s tistim na začetku krize nepremičninskega trga leta 2008.
Maja se je nato po sprostitvi ukrepov začel promet z nepremičninami hitro spet povečevati, saj so kupci in prodajalci stanovanjskih hiš in zemljišč poizkušali nadoknaditi izpad kupoprodaj. Število transakcij z nepremičninami se je med prvim in drugim valom epidemije povečalo. Bilo je večje kot pred epidemijo in večje kot v enakem obdobju leta 2019. Padec števila transakcij od oktobrske razglasitve epidemije pa do konca leta je bil precej manjši kot v prvem valu epidemije.
Leta 2020 je bilo po podatkih, vnešenih v Evidenco trga nepremičnin do 1. marca 2021, sklenjenih 31.200 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2019 se je število sklenjenih poslov preliminarno zmanjšalo za manj kot 15 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za okoli 20 odstotkov. "Glede na omejitve trgovanja z nepremičninami je bil v preteklem letu padec števila sklenjenih kupoprodajnih poslov in njihove skupne vrednosti zaradi epidemije covid-19 manjši od pričakovanega," razkriva poročilo.
GURS ocenjuje, da je bilo število transakcij s stanovanji v primerjavi z letom 2019 manjše za 15 do 20 odstotkov, medtem ko je bilo število transakcij s hišami manjše le za 5 do 10 odstotkov. Zemljišča za gradnjo stavb so edina vrsta nepremičnin, za katero se je število transakcij celo povećalo. Triodstotno rast v primerjavi z letom 2019 pripisujejo velikemu povpraševanju po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki je posledica nezadostne tržne ponudbe in visokih cen novih stanovanjskih enot.
Povprečna cena rabljenega stanovanja se je po preliminarnih podatkih v primerjavi z letom prej zvišala za 5 odstotkov. "V primerjavi z letom 2015, ko je bilo po krizi nepremičninskega trga leta 2008 doseženo cenovno dno, je bila že za tretjino višja in je na ravni države prvič presegla mejo 1.900 €/m2," piše v poročilu. Epidemija na cene stanovanj ni imela bistvenega vpliva, je pa bila rast cen nekoliko manjša, kot bi bila sicer.
Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je lani znašala 2.960 €/m2 in se začela približevati meji 3.000 €/m2.V primerjavi z letom 2019 so se cene zvišale še za slabih 6 odstotkov. V okolici Ljubljane se je povprečna cena rabljenega stanovanja zvišala za okoli 3 odstotke. Cene stanovanj v okolici Ljubljane so bile v povprečju za dobro petino cenejše kot v Ljubljani.
V Kranju so se lani v primerjavi z letom 2019 zvišale za 7 odstotkov in so bila v povprečju za dobro četrtino cenejša kot v Ljubljani. V Mariboru in Celju so cene praktično enake. V Celju so se zvišale za 8 odstotkov, v Mariboru pa za 6 odstotkov v primerjavi z letom prej. V povprečju so tako v Celju kot Mariboru cene stanovanj za ceč kot polovico nižje kot v Ljubljani.
V Kopru se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2019 znižala za 2 odstotka, na območju Obale brez Kopra pa se je zvišala za slabih 7 odstotkov. Na slednjem območju se kaže razmeroma močan trend rasti. Cene na območju Obale brez Kopra se v zadnjem času hitro približujejo ljubljanskim, saj so le še za nekaj manj kot 10 odstotkov nižje od ljubljanskih. Cene stanovanj v Kopru so bile lani za okoli petino nižje kot v Ljubljani.
